1. poglavje: UVODNA POJASNILA
Po 3. točki prvega odstavka 13. člena ZJF predloži Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) Državnemu zboru hkrati s
predlogom proračuna tudi predlog programa prodaje državnega finančnega in
stvarnega premoženja (v nadaljevanju: letni program prodaje) za leta, za katera
se sprejema proračun.
Državno finančno premoženje so po drugem stavku prvega
odstavka 67. člena ZJF:
1.     
denarna sredstva,
2.     
terjatve,
3.     
dolžniški vrednostni papirji,
4.     
delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne
osebe (kapitalske naložbe).
Od vseh prej navedenih vrst finančnega premoženja države so
primeren predmet prodaje zaradi zagotavljanja in planiranja prejemkov proračuna
samo kapitalske naložbe države. Pojem kapitalskih naložb je zbirni pojem, ki
obsega delnice in poslovne deleže v gospodarskih družbah in ustanoviteljske,
članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah, katerih
imetnik je država. Zato je v 2. poglavju tega gradiva predstavljen program
prodaje kapitalskih naložb kot tiste vrste finančnega premoženja države,
katerega prodaja se načrtuje v letu 2003 in 2004 v skladu s šestim odstavkom
80.č člena ZJF.
Državno stvarno premoženje so po tretjem stavku prvega
odstavka 67. člena ZJF premičnine in nepremičnine v lasti države. Program
prodaje stvarnega premoženja je predstavljen v 3. poglavju tega gradiva.
Pri izdelavi tega programa so uporabljene naslednje kratice
predpisov (po abecednem zaporedju):
EZ                 Energetski zakon (Uradni
list RS, št. 79/99)
ZDZFI           Zakon
o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št.
32/92, 13/93, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99)
ZIPRS0203  Zakon
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 (Uradni list
RS, št. 103/01, 64/02)
ZJF               Zakon o javnih financah
(Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02)
ZSPOZ         Zakon
o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št.
18/91, 111/01)
ZPIZ-1          Zakon
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00,
124/00, 109/01)
ZPPOSZ      Zakon
o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s
programom prestrukturiranja (Uradni list RS, št. 111/01)
ZPPSPID     Zakon
o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju PID (Uradni list RS, št. 50/99,
106/99)
ZPSZ            Zakon o privatizaciji
Slovenskih železarn d.d. (Uradni list RS, št. 13/98)
ZZSPID        Zakon
o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave
teh sredstev za zbrane lastninske certifikate (Uradni list RS 59/96, 50/99).
ZTVP-1         Zakon o trgu vrednostnih
papirjev (Uradni list RS, št. 56/99)
ZVVJTO       Zakon
o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št.
58/02)
UREDBA      Uredba
o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem
(Uradni list RS, št. 47/01, 62/01)
ODLOK        Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki se preda
pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate (Uradni list RS,
št. 13/02)
2. poglavje: PROGRAM PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE ZA
LETO 2003 IN LETO 2004 Z OBRAZLOŽITVAMI
2.1. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PROGRAMA PRODAJE KAPITALSKIH
NALOŽB
Pri pripravi tega letnega programa prodaje je vlada
upoštevala naslednje predpostavke:
1.     
Cilji prodaje. Pomembna podlaga za odločitev o prodaji in za izbiro
metod prodaje so tudi cilji, ki jih želi vlada s prodajo doseči. Ti cilji so
razloženi v razdelku 2.3.
2.     
Metode in postopki prodaje. Metode in postopki prodaje morajo biti
določeni tako, da omogočajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Strokovne
podlage za izbiro takih metod in postopkov prodaje so razložene v razdelku 2.4.
Poudariti je tudi treba, da so obrazložitve v tem letnem
programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi samo okvirne, saj bo v zvezi z
vsako posamezno vrsto kapitalske naložbe pred končno odločitvijo o prodaji
treba izdelati posamezen program prodaje te kapitalske naložbe. V posameznem
programu prodaje kapitalske naložbe, o sprejemu katerega bo odločala vlada,
bodo na podlagi ustreznih strokovnih podlag opredeljeni konkretni cilji prodaje
te kapitalske naložbe, konkretne metode, ki bodo uporabljene pri prodaji, ter
postopki in roki za izvedbo teh metod. V okviru priprave posameznega programa
prodaje kapitalske naložbe bodo opredeljena tudi vsa potrebna pripravljalna
dejanja (skrbni finančni, organizacijski in pravni pregled, ocenitev premoženja
idr.).
Zato so v razdelku 2.5., ki obravnava posamezne kapitalske
naložbe, namenjene za prodajo v letu 2003 in letu 2004, v zvezi s posamezno
vrsto te naložbe opredeljene zgolj okvirne metode prodaje. Iz enakega razloga
so vrednosti (pričakovani prejemki proračuna, doseženi s prodajo) ocenjene
zgolj okvirno (orientacijsko).
2.2. PREGLED KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE VKLJUČENIH V LETNI
PROGRAM PRODAJE V LETU 2003 IN 2004 TER REALIZACIJA LETNEGA PROGRAMA PRODAJE ZA
LETO 2002
2.2.1. Struktura kapitalskih naložb države
Struktura kapitalskih naložb države je prikazana v Tabeli 1.
V drugem stolpcu tabele so prikazane knjigovodske vrednosti teh naložb, ki so
bile podlaga za izračun deležev posamezne vrste kapitalskih naložb v strukturi
vseh kapitalskih naložb države.
TABELA 1: Struktura kapitalskih naložb
Republike Slovenije


Vrsta kapitalskih naložb RS

Knjigovodska vrednost
31.12.2001
v mio SIT

Struktura
v %


Zavodi

394.411

19,51


Agencije

32.185

1,59


Skladi + SOD + KAD

594.413

29,41


Javna podjetja

390.600

1,.33


Gospodarske družbe (tudi banke)

603.689

29,87


Mednarodne nevladne organizacije

5.778

0,29


SKUPAJ

2,021.076

100,00


2.2.2. Realizacija programa prodaje kapitalskih naložb
države v letu 2002
Tabela 2: Pregled
realizacije programa prodaje za leto 2002
* 20% vrednosti osnovnega kapitala družb
sistema Slovenskih železarn,d.d. je namenjeno za prenos na Družbe pooblaščenke
v skladu z zakonom o privatizaciji SŽ,d.d.
V seznamu kapitalskih naložb v okviru Programa prodaje
kapitalskih naložb države v letu 2002 lahko ugotovimo stanje kot sledi:
1.     
družbe, katerih program je že delno izveden oziroma v izvajanju:
Slovenske železarne, d.d., NLB, d.d.
2.     
družbe, katerih program prodaje se zaenkrat ni izvedel (se je začasno
ustavil): NKBM d.d., Peko d.d.
3.     
družbe, v fazi priprave programa prodaje: Luka, Koper, d.d. in Slovenska
izvozna družba, d.d., Telekom, Slovenije, d.d., Aerodrom, Ljubljana, d.d.,
Elektrodistribucijska podjetja.
4.     
družbe v fazi priprave na prodajo: IUV, d.d., Poštna banka, d.d., NKBM,
d.d., Talum,d.d.
Za do sedaj prodane delnice NLB, d.d. je bilo realizirano
498,970.000 EUR, ki bodo namenjene za poplačilo javnega dolga Republike
Slovenije. Kupnina iz naslova prodaje hčerinskih družb Slovenskih Železarn
3,185.516 EU bo v skladu z zakonom o prevzemu obveznosti Slovenskih Železarn
namenjena za poplačilo obveznosti Slovenskih Železarn.
Vlada je v letu 2002 tudi formalno prenesla del svojega
finančnega premoženja na pooblaščene investicijske družbe in tako poravnala
obveznost države nastalo zaradi t.i. privatizacijske vrzeli (prvi odstavek 1.
člena ZZSPID). Vlada je s svojimi sklepi na seji 20. 9. 2001 določila seznam
dodatnega premoženja, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za
lastniške certifikate in sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za
lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 13/02). Premoženje Republike
Slovenije preneseno na PID je tako v letu 2002 znašalo hkrati s posameznim
premoženjem Slovenske razvojne družbe, d.d., ki je bilo prav tako uporabljeno
za ta namen, 76,5 mlrd tolarjev.
V letu 2002 je vlada v skladu s 3. členom zakona o plačilu
odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/91 in
111/01) prenesla kapitalske naložbe RS, ki so v pretežnem delu izhajale iz
premoženja, prenesenega na RS iz SRD d.d. na Slovensko odškodninsko družbo,
d.d. Knjigovodska vrednost kapitalskih naložb prenesenih na SOD na dan 31. 12.
2001 je znašala 12,1 mlrd SIT.
Po 233. členu zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 124/00 in 109/01) Republika Slovenija
iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov zagotavlja sredstva za
pokrivanje razlike med prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije. Pri sprejemanju proračunov za leti 2002 in 2003, je
vlada sprejela sklep, ki se nanaša na transfer iz KAD d.d. na ZPIS za
pokrivanje tekočih obveznosti in na dinamiko plačil teh sredstev. Hkrati s tem
se je vlada zavezala, da bo zagotovila premoženje za dokapitalizacijo KAD d.d.
Premoženje, s katerim se je dokapitalizacija KAD d.d. izvedla, je pretežno
izhajalo iz kapitalskih naložb prenesenih na RS iz SRD d.d. Knjigovodska
vrednost kapitalskih naložb za navedeno dokapitalizacijo je na dan 31. 12. 2001
znašala 12,5 mlrd SIT.
2.3. CILJI PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB IN UPORABA KUPNIN
DOSEŽENIH S PRODAJO
2.3.1. Cilji prodaje kapitalskih naložb
Ozko proračunsko gledano je namen prodaje kapitalskih naložb
zagotovitev likvidnih (denarnih) prejemkov proračuna. Cilj, ki se ga želi s tem
doseči, je zato maksimalizacija proračunskih prejemkov v pomenu čim višje
prodajne cene.
Pri posameznih vrstah kapitalskih naložb zaradi širših
makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem,
maksimalizacija proračunskih prejemkov ne more biti edini ključni cilj prodaje.
Pri prodaji teh vrst kapitalskih naložb je treba namreč hkrati zagotoviti
doseganje makroekonomskih ciljev, in sicer zlasti doseganje trajne in stabilne
rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter
zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.
2.3.2. Uporaba kupnin, doseženih s prodajo
Splošno pravilo o namenskosti uporabe kupnin, doseženih s
prodajo kapitalskih naložb države kot vrste finančnega premoženja določa 74.
člen ZJF, po katerem se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za
odplačilo dolgov v računu financiranja. Pri tem pojem odplačilo dolgov v računu
financiranja obsega tako izpolnjevanje tekoči dospelih obveznosti iz
zadolževanja (izdanih državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter
najetih posojil oziroma kreditov) kakor tudi predčasno odplačilo teh obveznosti
(na primer z uresničitvijo odkupnega upravičenja, ki izhaja iz izdanih državnih
vrednostnih papirjev oziroma z odkupom teh vrednostnih papirjev na sekundarnem
trgu).
Poleg odplačevanja javnega dolga se kupnina lahko uporabi
tudi za:
1.     
namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna
za posamezno leto,
2.     
nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države, če kupnina
presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja,
ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali
3.     
plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in
drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.
Izjemo od tega splošnega pravila že določajo naslednji
zakoni:
1.     
EZ, ki v 122. členu določa, da se kupnina v višini prvih 10% vrednosti
lastniškega deleža, pridobljena s privatizacijo po tretjem odstavku 121. člena
EZ, namensko uporabi za reševanje nasedlih investicij.
2.     
ZDZFI, ki v 12. členu določa, da se kupnina iz prodaje nameni za
povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe.
3.     
ZIPRS0203 ter zakon o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004, ki
določata namensko porabo prejemkov proračuna doseženih s prodajo kapitalskih
naložb države.
2.4. METODE IN POSTOPKI PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE V
LETU 2003 IN LETU 2004
2.4.1. Pristop k opredelitvi metod in postopkov
Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo
biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje obeh ključnih ciljev prodaje
državnega premoženja, opredeljenih v razdelku 2.3.1., in sicer:
1.     
maksimiranje prodajne cene in s tem proračunskih prihodkov;
2.     
doseganje makroekonomskih ciljev predvsem doseganje trajne in stabilne
rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter
zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.
Metode prodaje so podrobneje opredeljene v določilih zakona o
javnih financah in uredbi o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z
državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01 in 62/01). V pripravi je uredba
o načinu, pogojih in postopku odprodaje finančnega premoženja, ki bo na osnovi
spremenjenih določil ZJF ločeno uredila načine prodaje finančnega od stvarnega
premoženja države. Slednjega bo uredila uredba o pridobivanju, razpolaganju in
upravljanju s stvarnim premoženjem Republike Slovenije, ki je prav tako v
pripravi.
2.5. KAPITALSKE NALOŽBE DRŽAVE ZA PRODAJO IN DRUGO
RAZPOLAGANJE V LETU 2003 IN 2004 Z OBRAZLOŽITVAMI PO POSAMEZNI KAPITALSKI
NALOŽBI
2.5.1. Seznam kapitalskih naložb države za prodajo in
drugo razpolaganje v letu 2003 in 2004
Vlada namerava v letu 2003 in 2004 predvidoma prodati ali
drugače razpolagati s kapitalskimi naložbami v deležih, kot so navedeni v
Tabeli 3. V navedeni tabeli so predvidene naložbe Republike Slovenije namenjene
razpolaganju v navedenih dveh letih. V stolpcu 3 so družbe v delni ali večinski
lasti RS, v stolpcu 4 je knjigovodska vrednost deleža ali delnic v lasti
Republike Slovenije, delež v% (stolpec 5), št. delnic oziroma nominalna
vrednost deleža (stolpec 6) in v stolpcu 7 oziroma 9 predvideni deleži
namenjeni za razpolaganje oziroma prodajo v skladu z določili zakona o javnih
financah. Poudariti je potrebno, da so obrazložitve v tem letnem programu
prodaje k posamezni kapitalski naložbi samo okvirne, saj bo v zvezi s vsako
posamezno vrsto kapitalske naložbe pred končno odločitvijo o prodaji ali drugih
načinih razpolaganja s posamezno naložbo potrebno izdelati posamezen program
prodaje te kapitalske naložbe.
Tabela 3: Seznam
kapitalskih naložb države za prodajo in drugo razpolaganje v letu 2003 in 2004

Opomba*: po vpisu izvedene dokapitalizacije v
sodni register
Opombe:
* 20% vrednosti osnovnega kapitala družb sistema
Slovenskih železarn,d.d. namenjeno za prenos na Družbe pooblaščenke v skladu z
zakonom o privatizaciji SŽ,d.d.
** Pri kapitalski naložbi v PBS d.d. se bo delež po
preliminarni oceni zaradi emisije novoizdanih delnic po sklepu 12. seje
skupščine z dne 28. 6. 2002, ki jo odkupi dosedanji delničar Pošta Slovenije
d.o.o. najkasneje do 31. 1. 2003, znižal na 55,00%.
*** Delež in število delnic pri kapitalski naložbi v IUV
d.d. glasita na višino po predvideni izvedbi dokapitalizacije s strani
Republike Slovenije s konverzijo terjatev, ki so po sprejetem posameznem
programu prodaje vključene v prodajo skupaj z obstoječo kapitalsko naložbo.
*4* Kapitalske naložbe v družbe Fortuna d.o.o. Trbovlje,
Gratex d.o.o., Kamnolom Borovnik d.o.o., PIL d.o.o. in Toplarna Hrastnik niso v
neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Rudnika Trbovlje Hrastnik
d.o.o.
*5* Kapitalska naložba v družbo TDR-Metalurgija d.o.o. ni
v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Holdinga slovenskih
elektrarn d.o.o. v višini 3.313.841 delnic (74,44%), TDR d.o.o. Ruše v višini
372.495 delnic (8,37%) in Slovenskih železnic d.d. v višini 348.696.
*6* Kapitalska naložba v družbo RSCM-Gradbeni materiali
d.o.o. ni v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Rudnika svinca
in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. Poslovni delež, ki je predmet prodaje, je
predviden v višini, kot bo znašal po izvedeni dokapitalizaciji družbe v višini
153,307.401 SIT. Sedanja višina poslovnega deleža (oziroma osnovnega kapitala
kot je vpisan v sodni register) je 325,458.533 SIT.
*7* Kapitalska naložba v družbo EPPS Elektronsko pismo
Pošte Slovenije d.o.o. ni v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v
lasti Pošte Slovenije d.o.o.
*8* Po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala družbe Dravske
elektrarne Maribor d.o.o. se bo nominalna vrednost poslovnega deleža znižala iz
160,584.457,48 SIT na 128,843.310,92 SIT.
Za vse kapitalske naložbe, ki so vključene v letni program
prodaje in je njihovo razpolaganje predvideno v letu 2003, velja, da se
predvideno razpolaganje izvede v letu 2004, v kolikor razpolaganje ni bilo
izvršeno v letu 2003.
2.5.2. Posamezne kapitalske naložbe, ki bodo predmet
prodaje
2.5.2.1. Slovenske železarne in odvisne družbe
Vlada je v letu 2000 sprejela program prestrukturiranja
jeklarstva v Sloveniji, ki je bil izdelan skladno s Protokolom II. k Evropskemu
sporazumu o pridružitvi med Republiko Slovenijo in EU. Zaradi zahteve komisije
EU, da Republika Slovenija ravna skladno z določilom 65. člena Pridružitvenega
sporazuma in da so se vse sektorske državne pomoči iztekle 31. 12. 2001, je
Državni zbor v letu 2001 sprejel zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih
železarn. Z navedenim zakonom je Republika Slovenija prevzela obveznosti v
višini 34,3 milijarde SIT dolgoročnih obveznosti in obveznosti Metal Ravne za
zapadle prispevke in davke nastale ob pripojitvi in za obveznosti družbe Jeklo
Štore.
Republika Slovenija naj bi terjatve iz tako prevzetih
obveznosti v skladu z zakonom spremenila v delnice Slovenskih Železarn, d.d.
Slovenske železarne so imele ostale kratkoročne obveznosti v višini 9 milijard
sit zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Obveznosti so bile
prestrukturirane tako, da so poroštva ob svoji zapadlosti 31. 12. 2001
prenehala veljati, Slovenske železarne so jih del (5 mlrd) poplačale iz kupnine
za prodane družbe za upravljanje stanovanj že v letu 2001. Kupnina od prodanih
hčerinskih družb iz sistema Slovenskih železarn naj bi zadostovala za poplačilo
ostalih obveznosti Slovenskih železarn.
Program prodaje Slovenskih Železarn, d.d. je bil sprejet na
seji vlade 27. 9. 2001 in predvideva prodajo 80% deležev posameznih hčerinskih
družb. V skladu z določbami zakona o privatizaciji Slovenskih železarn imajo
notranji upravičenci – to so zaposleni in bivši zaposleni, ki uresničujejo
svoje interese preko družb pooblaščenk – pravico nakupa preostalih 20%
osnovnega kapitala. Kot kupnino lahko v skladu z navedenim zakonom in zakonom o
prevzemu obveznosti, ki je določil menjalno razmerje, uporabijo delnice
Slovenskih Železarn, d.d. Ob prodaji vsake posamezne družbe strateškim investitorjem,
se hkrati podpiše pogodba o ureditvi razmerij z družbo pooblaščenko, tako da
lahko le ta v roku dveh let zahteva od 80% lastnika odkup njenega deleža po
ceni, ki je bila dosežena v postopku prodaje večinskega deleža.
V letu 2002 so bile prodane družbi Energetika Ravne, d.o.o.
in Energetika Štore, d.o.o., v zaključni fazi je prodaja družbe Enos, Jesenice,
d.o.o. in Energetika Jesenice,d.o.o.
Za družbi Metal, Ravne, d.o.o. in Acroni, Jesenice, d.o.o. so
pričeti postopki prodaje z postopkom zbiranja nezavezujočih ponudb. Pri družbi
Noži Ravne je delo komisije v fazi izbiranja najugodnejšega ponudnika izmed
zavezujočih ponudb. Družba Stroji in tehnološka oprema (STO), Ravne je v
prisilni poravnavi. Zaradi kompleksnosti postopka je predviden zaključek prodaje
vseh hčerinskih družb konec leta 2003.
2.5.2.2. Nova KBM d.d.
Program prodaje NKBM d.d. je bil sprejet na vladi 31. 5.
2001, v juniju je bila imenovana komisija za nadzor in izvedbo prodaje.
Komisiji za prodajo so ponudbe za nakup deleža NKBM d.d.
posredovali trije ponudniki. Komisija je po skrbni proučitvi vseh treh ponudb,
kot so bile predložene do 13. marca 2002 in katerih rok veljavnosti se je
iztekel 22. marca 2002, ter rezultatov pogajanj ocenila, da nobena od treh
ponudb ne izpolnjuje vseh zastavljenih ciljev iz programa privatizacije NKBM z
dne 31. maja 2001. Zato je vlada 25. 4. 2002 sprejela sklep, da se v skladu z
drugim odstavkom 5. člena uredbe postopek prodaje NKBM ustavi.
Na isti seji je vlada naložila Ministrstvu za finance, da
zadolži nadzorni svet in upravo NKBM za pripravo programa za izvajanje
strategije razvoja banke s poudarkom na zagotavljanju doseganja strateških
ciljev z dokapitalizacijo in delno privatizacijo državnega deleža. Pričakuje
se, da bo vlada do konca leta 2002 sprejela nov program privatizacije NKBM,
d.d. Program bo poleg privatizacije vseboval tudi vse možne oblike
dokapitalizacije banke in sicer v obliki vlaganj, ali združitev gospodarskih
družb, ki so v večinski lasti države.
2.5.2.3. Poštna banka d.d.
Poštna banka Slovenije je bila v 100% lasti Pošte Slovenije,
ki je v 100% lasti Republike Slovenije. Vlada je 31. 7. 2002 sprejela sklep o
prenosu 62% deleža Poštne banke Slovenije v neposredno last Republike
Slovenije. Program prodaje PBS je vlada sprejela 25. 10. 2001 in komisija je
pričela z opravljanjem pripravljalnih dejanj za izvedbo prodaje. Pristojno
ministrstvo ponovno presodi Program prodaje PBS in v najkrajšem času predlaga
vladi njegova dopolnila. V okviru teh dopolnitev bodo poleg prodaje preučene
tudi vse druge možnosti razpolaganja s kapitalskim deležem države v PBS,
vključno z možnostmi združitev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti
države.
2.5.2.4. Slovenska izvozna družba d.d.
SID d.d. je bila ustanovljena s posebnim zakonom o Družbi za
zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (ZDZFI). Tretji odstavek 23. člena
ZDZFI opredeljuje strukturo lastništva SID. Poleg ustanoviteljev so delničarji
lahko tudi domače pravne in fizične osebe, katerih delež ne sme presegati 20%
kapitala družbe, skupni delež tujih finančnih organizacij pa ne sme presegati
15% ustanovitvenega kapitala družbe
Po tretjem odstavku 23. člena ZDZFI v zvezi z drugim
odstavkom istega člena, bo država po predvideni odprodaji dela kapitalske
naložbe v SID obdržala delež v višini 56,15% v kapitalu družbe.
Privatizacija SID pomeni postopen umik države s področja t.i.
tržnih dejavnosti družbe, kupnina iz tega naslova, ki se bo po 12. členom ZDZFI
razporedila v varnostne rezerve SID, pa pomeni zagotavljanje dodatnih finančnih
virov za konkurenčno nastopanje slovenskih izvoznikov na tujih trgih, kar je
pomemben ukrep vlade v obdobju usihanja privatizacijskih kupnin, ki so bile v
določenem deležu namenjene tudi za povečevanje varnostnih rezerv SID, ki v
računovodskem smislu pomenijo obveznost SID do države.
2.5.2.5. Industrija usnja Vrhnika d.d.
Država je delnice v navedeni družbi (26,91%) pridobila s
konverzijo terjatev, pridobljenih z zamenjavo obveznic v postopku
prestrukturiranja podjetij. Družba je izvedla postopek prisilne poravnave in po
končani prisilni poravnavi posluje pozitivno.
Kapitalska naložba države v tej družbi bo prodana strateškem
partnerju z metodo zbiranja ponudb. Pripravljalna dejanja za prodajo delnic RS
so v zaključni fazi in predvidevamo, da bo prva faza prodaje, to je zbiranje
nezavezujočih ponudb, izvedena v letu 2002. Izbor najugodnejšega ponudnika naj
bi bil zaključen v prvem polletju leta 2003.
2.5.2.6. Talum, d.d.
Javno podjetje ELES, d.o.o., ki je v 100% državni lasti, ima
80% lastniški delež v družbi Talum, d.d. Vlada bo Talum, d.d. prenesla
neposredno v svojo last ter ga namenila za odprodajo v letu 2002. Pripravljalna
dejanja za izvedbo postopkov prodaje so v zaključni fazi. V novembru 2002
predvidevamo začetek postopka prodaje. Predvidoma bo prodaja kapitalske naložbe
države v Talumu opravljena s prodajo strateškemu investitorju in z uporabo
tenderskih metod.
2.5.2.7. Peko
Družba Peko, d.d. z dolgoletno tradicijo pri proizvodnji
modne obutve, je že vrsto let v poslovni in finančni krizi; Finančni sanaciji s
prisilno poravnavo mora slediti tudi poslovna prenova, ki bo v nadaljevanju
omogočila racionalizacijo poslovanja. Za zagotovite navedenega cilja je nujna
privatizacija deleža Republike Slovenije. Kot metodo prodaje bo uporabljeno
zbiranje ponudb in izbor strateškega kupca.
2.5.2.8. Planika, d.d.
Naložba Republike Slovenije izvira iz postopka prisilne
poravnave, zaključek finančne sanacije družbe je potrebno izpeljati z izstopom
države iz lastništva s pridobitvijo strateškega partnerja, ki bo zagotovil
širitev prodajnih trgov in zagotovil dodatna vlaganja v posodobitev poslovanja
družbe.
2.5.2.9. Luka Koper, d.d.
Republika Slovenija ima v lasti 49% prednostnih
participativnih delnic in 2% navadnih delnic družbe Luka Koper, d.d. Začetek
postopka privatizacije je vezan na predhodno sklenitev pogodbe o ureditvi
medsebojnih razmerij, pogodbe o najemu zemljišč v lasti RS in koncesijske
pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d.d. S koncesijsko pogodbo bodo
urejena predvsem razmerja glede javne infrastrukture oziroma razmerja, kot jih
predvidevata Pomorski zakonik in Koncesijski akt (ki se nahaja v fazi
sprejemanja). Pomembno je, da se še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe z Luko
Koper sklenita še pogodbi o ureditvi medsebojnih odnosov in o najemu zemljišč v
lasti RS. Šele po sklenitvi koncesijske pogodbe (in ostalih pogodb) bi lahko v
skladu s statutom Luke Koper, d.d. izvedli postopke za preoblikovanje vseh
prednostnih delnic družbe v lasti države v navadne delnice, kar je predpogoj za
uspešno izvedbo prodaje dela delnic Luke Koper v lasti države. Država bi v
prehodnem obdobju lahko zadržala 25% + 1 delnico in tako ohranila kontrolno
funkcijo glede posameznih pomembnejših poslovnih odločitev oziroma statutarnih
sprememb družbe.
2.5.2.10. Telekom Slovenije, d.d.
Na globalnem telekomunikacijskem trgu vladajo negotove
razmere zaradi že izvedenih privatizacij in podeljenih licenc za opravljanje
storitev višje generacije. Zato je delež predvidene prodaje Telekoma Slovenije
v letu 2003 naveden le okvirno; dokončni znesek bo odvisen od finančnih
okoliščin in strateških odločitev glede nadaljnjega razvoja družbe, kar pa
zaradi uvodnih opredelitev še ni v celoti predvidljivo.
Z zakonom o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so
na kupnino iz naslova prodaje delnic Telekoma, d.d. vezane obveznosti, ki jih
bo morala država v skladu z navedenim zakonom z zagotoviti upravičencem za
povračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
2.5.2.11. Elektrodistribucijska podjetja (zap. 13- 17)
Cilj vladne politike ob prodaji kapitalskih deležev v javnih
podjetjih za distribucijo električne energije ključnemu investitorju je
zagotoviti dolgoročni razvoj elektrogospodarstva in zanesljivo oskrbo vseh vrst
odjemalcev z električno energijo v pogojih prostega trgovanja z električno
energijo. Javna podjetja distribucije električne energije izvajajo gospodarsko
javno službo na področju upravljanja distribucijskega omrežja, distribucije in
oskrbe tarifnih odjemalcev ter oskrbe upravičenih odjemalcev v skladu s pogoji
odprtega trga z električno energijo.
Pomembni sinergijski učinki, ki bodo doseženi s prodajo
delnic ključnemu investitorju so: zagotovitev konkurenčne sposobnosti podjetij
na področju oskrbe odjemalcev z energijo, povečanje naložb v gospodarske javne
službe na področju distribucije električne energije, tako v operativne kot v
investicijske namene, prenos znanja in tehnologije, kar bo omogočilo bolj
učinkovito delovanje podjetij, pridobitev finančnih virov za prestrukturiranje
proizvodnega segmenta elektrogospodarstva, prav tako z namenom povečanja
njegove konkurenčnosti.
S privatizacijo predvidenega deleža (25%+1 delnica) v
delniških družbah s področja distribucije električne energije bodo
vzpostavljeni mehanizmi usklajevanja globalnih narodnogospodarskih in zasebno
podjetniških interesov v tej panogi, kar bo imelo pozitivne učinke pri
kapitalskem upravljanju teh družb in se bo nedvomno odražalo tudi v večji
kvaliteti oskrbe z električno energijo slovenskega gospodarstva in
gospodinjstev ob tržno primerljivi evropski ceni.
2.5.2.12. Nafta Lendava
Republika Slovenija je pridobila v letu 2002 v okviru pričete
sanacije družbe in v skladu z dogovorom z družbo Petrol, d.d. še 55% delež v
Nafti Lendava, d.d. Predvideva se izvedba finančne in poslovne sanacije družbe
in v zaključku prodaja 100% deleža Republike Slovenije.
2.5.2.13. Aerodrom Ljubljana, d.d.
Republika Slovenija ima v lasti 49% prednostnih
participativnih delnic in 1,67% navadnih delnic družbe Aerodrom, Ljubljana,
d.d. Začetek postopka privatizacije je vezan na predhodno sklenitev pogodbe o
ureditvi medsebojnih razmerij, pogodbe o najemu zemljišč v lasti RS in
koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in družbo Aerodrom, Ljubljana, d.d
V letu 2003 oziroma najkasneje v letu 2004 se predvideva najprej zamenjava vseh
prednostnih v navadne delnice nato pa nadaljnja odprodaja paketa 25,67% -1
navadnih delnic v letu 2004. Preostali delež 25% +1 delnica (ki jih bo
predhodno potrebno zamenjati v navadne delnice) bo RS v prehodnem obdobju
zagotavljal kontrolno funkcijo glede posameznih pomembnejših poslovnih
odločitev oziroma statutarnih sprememb.
2.5.2.14. SOČA VGP d.d.
Republika Slovenija ima po izvedeni prisilni poravnavi,
katere sklep o potrditvi je postal pravnomočen dne 12. 2. 2003, v lasti 47.131
delnic oziroma lastniški delež v višini 38,25%. Družba za prihodnje pozitivno
poslovanje potrebuje strateškega partnerja, ki bo sposoben pridobivati posle in
financirati potrebne investicije. Nekaj potencialnih strateških partnerjev je
že evidentiranih. Za prodajo se predvideva 16.018 delnic Republike Slovenije,
kar predstavlja 13% delnic v celotnem kapitalu, pri čemer bo 25,25% delnic
ostalo v lasti Republike Slovenije, saj družba opravlja javno gospodarsko
službo. Prodaja se bo poskušala izpeljati skupaj s KAD, zaradi doseganja
boljših učinkov.
2.5.2.15. PUH d.d.
Podjetje za urejanje hudournikov d.d. ne opravlja več
gospodarske javne službe s področja urejanja hudournikov saj so njene
dejavnosti zlasti komercialne narave kot na primer: splošna gradbena dela,
izolacijske dela, dajanje gradbenih strojev, raziskovalno vrtanje in
sondiranje, prostorsko in krajinsko načrtovanje, ipd. kot izhaja iz statuta
družbe. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež v višini 40% proda.
2.5.2.16. Fortuna d.o.o. Trbovlje
Družba Fortuna d.o.o., Trbovlje je s sklepom Vlade RS z dne
27. 11. 1996 pridobila status invalidskega podjetja. Dejavnosti družbe so
fizično varovanje, tehnično varovanje, čiščenje prostorov, prevozi oseb in
pošiljk, izdelava napisnih tabel, popravila zaščitnih sredstev in vzreja divjih
zajcev. Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost storitev, hiter
odziv na želje kupcev in zanesljivost. Družba ima licenci ZRSZV za fizično in
tehnično varovanje, pooblastilo MO za izvajanje požarnega varstva in obrtno
dovoljenje za izvajanje čiščenja in za polaganje kablov. Vizija družbe je
povečevanje deleža storitev in izdelkov za kupce in naročnike, posodobitev
podjetja z boljšo tehnološko opremljenostjo, zagotavljanje zadostnega števila
delovnih mest, primernih za invalide, povezovanje s sorodnimi podjetji zaradi
enotnega nastopanja na trgu in stalno usposabljanje na strokovnem področju.
Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5.2.17. Gratex d.o.o.
Dejavnosti družbe Gratex d.o.o. so pridobivanje in predelava
dolomitskega agregata, kurivoprodaja, projektiranje in tehnično svetovanje (SVD
in požarna varnost). Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost,
strokovnost in tradicija, sodobna tehnologija pridobivanja peskov, končana
razširitev separacijskega postrojenja iz 70 t/h na 110 t/h, končana investicija
avtomatskega postrojenja za fino predelavo kamnitih agregatov (pod 1mm),
prodaja materiala vsem gradbenim podjetjem v regiji in pridobljeni certifikati
ZAG za vse materiale, ki se prodajajo. Vizija družbe je posodabljanje opreme in
strojev za pridobivanje kamnitih agregatov, pridobivanje dovoljenj in nakup
zemljišč za nadaljnji razvoj kamnoloma ter nadaljevanje razvoja v finejših
frakcijah peskov. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.
2.5.2.18. Kamnolom Borovnik d.o.o.
Dejavnosti družbe Kamnolom Borovnik, d.o.o. so proizvodnja in
prodaja gramoza in peska, storitve s težko gradbeno mehanizacijo in z
miniranjem, prodaja in sortiranje premoga-trgovina, nameščanje protipožarne,
zaščitne in varnostne opreme, računovodske storitve in dajanje prostorov v
najem. Vizija družbe je razvijanje in prodaja različnih granulacij peskov,
posodabljanje odkopne metode v kamnolomu in iskanje novih proizvodnih programov
z namenom odpiranja novih delovnih mest. Njene reference in konkurenčne
prednosti so dokončane naložbe v mobilno sejalnico in drobilnico, konkurenčne
cene, tradicija in sodobna tehnologija pridobivanja peskov. Republika Slovenija
predlaga, da se njen delež proda.
2.5. 2. 19. PIL d.o.o.
Dejavnosti družbe PIL d.o.o. so pranje, likanje, kemično
čiščenje in čiščenje poslovnih prostorov. Vizija družbe je postati celovit
ponudnik kakovostnih storitev, zagotavljanje konkurenčnih cen storitev in
stalno tehnološko posodabljanje. Njene reference in konkurenčne prednosti so
dokončane naložbe v stroje za kemično čiščenje, prilagodljivost, zanesljivost
in hiter odziv na želje kupcev. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež
proda.
2.5. 2. 20. Toplarna Hrastnik d.o.o.
Dejavnosti družbe Toplarna Hrastnik d.o.o. so proizvodnja,
distribucija in prodaja toplotne energije, proizvodnja električne energije,
montaža ogrevalnih, vodovodnih, plinskih in elektro-instalacij ter
dimnikarstvo. Vizija družbe je skrb za okolje in ponudba celotne energetske
oskrbe v širši okolici, vzdrževanja in saniranja obstoječih energetskih naprav
oziroma montaža novih, neodvisno od vira (daljinsko ogrevanje, plin ali ELKO).
Njene reference in konkurenčne prednosti so daljinsko ogrevanje večine javnih,
industrijskih in poslovnih objektov v Občini Hrastnik, vgradnja
kogeneracijskega postroja za (hkratno) pridobivanje toplotne in električne
energije, pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim
dioksidom in dimom v občini Hrastnik, izvedba plinskih instalacij in centralnega
ogrevanja v stanovanjskih blokih v Občini Hrastnik, izvedba vseh strojnih
instalacij – ogrevanje, plinovod, vodovod, prezračevanje v stanovanjskem
objektu Slape v Ljubljani, trgovini SPAR v Hrastniku ter v športni dvorani
Dolanka na Dolu pri Hrastniku. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež
proda.
2.5.2.21. TDR-Metalurgija d.d.
Tovarna dušika Ruše ima dolgo industrijsko tradicijo (prvi
agregati so bili postavljeni leta 1918). Njen razvoj je baziral na ceneni
električni energiji reke Drave. Skozi desetletja je tovarna razvila proizvodnjo
številnih, predvsem elektrotermičnih produktov (ferozlitine za jeklarne,
zlitine za livarne), poleg tega pa tudi produkte za kemično industrijo
(kalcijev karbid, tehnične pline) za področje nekovin (elekrokorund) in
področje agrokemije (umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Po razpadu
prejšnje države je tovarna izgubila preko 60% tradicionalnih tržišč, kar je
ogrozilo njen obstoj. Dosedanji lastniki so iskali ustrezne rešitve. Tovarna je
v tem procesu razpadla na posamezne programe, ki so dobili nove lastnike
(tehnični plini, korund, agrokemija, nekatere storitvene dejavnosti).
Vzdrževalni obrati so šli v stečaj.
Največji porabniki elektrike znotraj ruške tovarne
(elektroobločne peči v metalurških obratih) so bili v tem procesu združeni v
družbo TDR-Metalurgija. Ta je morala svoja izgubljena tržišča nadomestiti na
najbolj zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih. Njeni produkti so namreč dovolj
kvalitetni in sorazmerno lahko prodajljivi. Poslovanje je urejeno po standardih
ISO 9001. Dokler je družba uspela zagotavljati sorazmerno ugodno ceno
električne energije – primerljivo s konkurenčnimi proizvajalci – je kazalo, da
bi lahko samostojno preživela. Nekaj let po prisilni poravnavi je uspela
pozitivno poslovati. Ni pa imela dovolj akumulacije za prepotrebne tehnološke
posodobitve, za razvoj novih produktov z višjo dodano vrednostjo in za naložbe
v razvoj novih tržišč.
V poslovnem letu 2002 je družba ponovna padla v resne težave,
ki se kažejo v visoki izgubi, oteženi likvidnosti in posledično v njeni
nesposobnosti investiranja v nove, energetsko manj zahtevne produkte Pokazalo
se je, da ima družba prenizek nivo prodajne realizacije. Zaradi prodaje po
delih in s tem povezane izgube nekaterih energetsko manj zahtevnih proizvodnih
programov, je metalurška dejavnost padla v še večjo odvisnost od cene
električne energije. Ob sočasnem odpiranju slovenskega elektroenergetskega trga
in ob rastočih trendih cene električne energije, se bo poslovni položaj družbe
še zaostroval.
Po oceni uprave HSE bi bilo realno mogoče zagotoviti obstoj
družbe in njen nadaljnji razvoj najuspešneje v njeni navezavi na močnejšega
strateškega partnerja, ki bi družbi s svojimi izkušnjami, tehnološkim znanjem
in močnejšimi tržnimi povezavami, pomagal k optimiranju in restrukturiranju
sedanjega proizvodnega programa v smeri izdelkov višje stopnje predelave (da bi
znižal vpliv cene električne energije), predvsem pa da bi ji pomagal k bistveno
večjemu obsegu prodaje od dosedanjega. Le tako bo ta, sicer kapitalsko zelo
intenzivna družba, zmogla obvladovati visok nivo njenih fiksnih stroškov in
lastnikom namesto izgube ponovno ustvarjati dobiček. Prodaja večinskega paketa
delnic se predlaga zaradi že izkazanega interesa nekaterih poslovnih
partnerjev.
2.5.2.22. RSCM-GRADBENI MATERIALI d.o.o.
Program preoblikovanja družbe Rudnika svinca in cinka Mežica
v zapiranju d.o.o. (v nadaljevanju: RSC Mežica v zapiranju d.o.o.), sprejet dne
19. 6. 2003, predvideva nadaljnje postopke za likvidacijo rudarske dejavnosti,
prenos dejavnosti, zaposlenih in premoženja (v obliki dokapitalizacije s
stvarnim vložkom v višini 153,307.401 SIT) iz družbe RSC Mežica v zapiranju
d.o.o. na hčerinsko družbo RSCM-Gradbeni materiali d.o.o., prodajo le-te družbe
in likvidacijo RSC Mežica v zapiranju d.o.o.
Družba RSC Mežica v zapiranju d.o.o. je bila ustanovljena z
namenom izvajanja postopkov za zaprtje rudnika in prezaposlovanje zaposlenih po
zakonu o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika
svinca in cinka Mežica (Uradni list SRS, št. 5/88) in v skladu z Rudarskim
projektom zapiralna dela Rudnika svinca in cinka Mežica kot zaključnega
projekta dolgoročnega programa postopnega zapiranja Rudnika svinca in cinka
Mežica v Mežici in sanacije okolja v Zgornji Mežiški dolini, sprejetega 3. 11.
1994. Na osnovi programa prezaposlovanja zaposlenih so bila na osnovi
obstoječih resursov odprta tudi nova delovna mesta.
Ustanovljena je bila družba RSCM-Gradbeni materiali d.o.o., v
katero so bili prezaposleni delavci rudnika, njena osnovna dejavnost pa je
proizvodnja gradbenih materialov. Programi so se razvili do te meje, da
delujejo na trgu, vendar je potrebno do ekonomske uspešnosti vanje vložiti
precej naporov in finančnih sredstev. Pri proučitvi možnosti nadaljnjega
razvoja in delovanja obstoječih dejavnosti po zaprtju rudnika, se je kot
najbolj optimalna rešitev izkazala prodaja strateškemu partnerju, ki bo ohranil
delovna mesta ter nadaljeval z razvojem družbe.
Knjigovodska vrednost kapitala družbe RSCM-Gradbeni materiali
d.o.o. je na dan 31. 12. 2001 znašala 377.429 tisoč SIT, na dan 31. 12. 2002 pa
363.740 tisoč SIT. Po izvedeni dokapitalizaciji (povečanju osnovnega kapitala
na 478,765.934 SIT) bo vrednost kapitala družbe 517.047 tisoč SIT.
2.5.2.23. EPPS ELEKTRONSKO PISMO POŠTE SLOVENIJE d.o.o.
Dejavnost družbe EPPS, Elektronsko pismo Pošte Slovenije
d.o.o. (v nadaljevanju: EPPS) je povezana z izdelovanjem pisem – zgibank in
pisem v klasičnih kuvertah, s tem da nudi strankam celotne storitve: stranka
EPPS posreduje podatke po elektronskem mediju, EPPS pa nato kreira obrazce,
opravi natis obrazcev in kuvert, izpisuje variabilne podatke, kuvertira,
pripravi oddajno dokumentacijo in pošiljke odda v prenos Pošti Slovenije. EPPS
opravlja poleg založništva, tiskarstva, razmnoževanja računalniških zapisov,
obdelave podatkov, dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami, še druge
dejavnosti.
Sedanje storitve EPPS (izpisovanje računov in raznih
obvestil) so ob močni konkurenci v večji meri zadovoljile zahteve in potrebe
slovenskega trga, zato nujno potrebuje nove storitve in rešitve na področju
izvajanja dejavnosti. Planiran razvoj novih storitev EPPS za brezhibno
opravljanje dejavnosti zahteva nujno širšo povezavo z dobro tiskarno, ki ima
ustrezno opremo in strokovne kadre za tiskanje različnih obrazcev, kakor tudi
za njihov razvoj.
Za doseganje planiranih ciljev se predlaga povezava s
poslovnim in lastniškim partnerjem (v višini 49 odstotkov kapitala), ki bi
povečal kvaliteto poslovanja EPPS predvsem na področju marketinga in
tehnologije dela.
2.5.2.24. Dravske elektrarne Maribor d.o.o.
Republika Slovenija ima v družbi DEM d.o.o. dva poslovna
deleža, in sicer: prvi poslovni delež v nominalni višini 1,300.000,07 SIT, ki
predstavlja 0,0011-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe in drugi poslovni
delež v nominalni višini 159,284.457,41 SIT, ki predstavlja 0,1385-odstotni
delež v osnovnem kapitalu. Skupaj torej znašata poslovna deleža 160,584.457,48
SIT, kar predstavlja 0,139652% osnovnega kapitala družbe. Po knjigovodski
vrednosti na dan 31. 12. 2001 je znašala njuna vrednost 128.843 tisoč SIT.
Deleži države v elektrarnah so bili preneseni na družbo Holding slovenskih
elektrarn d.o.o., ko je bila le-ta ustanovljena, medtem ko je delež v družbi
Dravske elektrarne Maribor d.o.o., ki je izhajal iz dokapitalizacije, ostal v
lasti Republike Slovenije, ker dokapitalizacija ni bila pravočasno vpisana v
sodni register. Poslovni delež v višini 1,300.000,07 SIT je ostal zaradi
zaokroževanja pri prenosu poslovnega deleža na družbo Holding slovenskih elektrarn
d.o.o. Po sprejetem sklepu o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe se bosta
poslovna deleža v nominalni vrednosti znižala na 1,043.041,87 in 127,800.269,05
oziroma na skupno nominalno vrednost 128,843.310,92 SIT. Zmanjšanje osnovnega
kapitala družbe še ni vpisano v sodni register.
Ker je Republika Slovenija manjšinski družbenik se predlaga
prodaja navedenih dveh poslovnih deležev.
3. poglavje: PROGRAM PRODAJE STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE ZA
LETO 2003 IN 2004
Prodaja stvarnega premoženja v lasti države se načrtuje v
okvirni ocenjeni vrednosti 3,57 mrd SIT za leto 2003 in 3,74 mrd SIT za leto
2004.
Posamezne vrste stvarnega premoženja, namenjenega za prodajo
in njihove okvirne vrednosti so izkazane v prilogi.
Način, pogoji in postopek odprodaje stvarnega premoženja je
opredeljen z uredbo o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z
državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01, 62/01), ki je bila izdana na
podlagi 21. člena zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2001 (Uradni list
RS, št. 32/01).

Priloga:
Program odprodaje premoženja 2003/2004
Priloga:
Program odprodaje državnega premoženja 2003/2004
Priloga:
Dopolnitev programa odprodaje državnega premoženja 2003/2004

Odlok o programu prodaje državnega finančnega
in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in
2004 – OdPDFSP0304-A (Uradni list RS, št. 78/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.

Odlok o dopolnitvah odloka o programu prodaje
državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 –
OdPDFSP0304-B (Uradni list RS, št. 121/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.

Odlok o programu prodaje državnega finančnega
in stvarnega premoženja za leti 2004 in 2005 – OdPDFSP0405 (Uradni list RS, št.
130/03) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»II. DEL
1. poglavje: PREHODNA DOLOČBA IN UVELJAVITEV ODLOKA
Posli prodaje ali drugih oblik razpolaganja z finančnim in
stvarnim premoženjem države, ki so se začeli ali so bili predvideni za leto
2003, se lahko nadaljujejo v letu 2004 in 2005.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o
programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in
2004 (Uradni list RS, št. 118/02, 78/03 in 121/03) v delu, ki se nanaša na leto
2004.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.