1. člen
(1) Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje
prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine
Kočevska Reka – Spominski park Manevrske strukture narodne zaščite (EŠD 30482)
razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu:
spomenik).
(2) Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen
memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.
(3) Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni
spomenik z zgodovinskimi vrednotami.
2. člen
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik
državnega pomena, so:
-       
spominski park obeležuje avtentično lokacijo še ohranjenega kraja
postroja, na kateri se je tik pred plebiscitom 17. decembra 1990
postrojila Manevrska struktura narodne zaščite (v nadaljnjem besedilu: MSNZ),
kar velja za prvi postroj Slovenske vojske v samostojni Sloveniji;
-       
čeprav materialna substanca in fizična pojavnost spominskega parka ne
izpričujeta v celoti stanja na dan postroja leta 1990, ampak sta v veliki meri
posledica ureditve spominskega parka ob petnajsti obletnici postroja MSNZ, gre
za urejen spominski park z vsemi ustreznimi oblikovnimi prvinami, s katerimi so
označeni pomen in vrednote tega dogodka;
-       
spominski park na simboličen način obeležuje pomembno zgodovinsko
dejstvo, označuje spomin na dogodek, ki je imel za zgodovino samostojne
Slovenije pomembno vlogo v procesih osamosvajanja naše države in zato nosi
močan simbolni pomen;
-       
namen MSNZ je bil doseči konkretno bojno pripravljenost v določenem
zgodovinskem kontekstu, to je v procesu osamosvojitve, ki je bila v tej fazi
povsem negotova in brez pravih zagotovil, da bo sploh uspela. Zato je bila ta
postrojitev v tako negotovem času moralna opora in tudi nazoren prikaz realne
sile pod vodstvom novonastajajoče oblasti. Vse to sam dogodek, kateremu je
posvečen park, postavlja v novo luč in označuje pomembno vrednoto
osamosvojitvenih procesov naše države;
-       
spominski park je zasnoval znan slovenski arhitekt Janez Lajovic s
preprostimi, a premišljenimi oblikovnimi elementi, ki odražajo tedanje razmere
in namen prostora, pri čemer zadržano oblikovanje in izbor materialov v celoti
odražata zgodovinski značaj dogodka;
-       
umestitev spominskega parka v širši prostor naselja Kočevska Reka ne
posega v razmerja obstoječega stavbnega fonda in nepozidanega prostora, zato jo
lahko označimo kot rešitev, ki upošteva danosti prostora, kar je v slovenski
arhitekturno-oblikovalski ustvarjalnosti redek pojav;
-       
smiselno omejena raba prostora za vsakoletno državno proslavo in druge
dogodke kot obeležje pomembnega dogodka v slovenski osamosvojitveni zgodovini
in vključenost postavitve obeležij so na simbolni ravni gradniki kolektivnega
spomina o nastanku Slovenske vojske ter informacija za razumevanje določenega
obdobja v slovenski zgodovini.
(2) Varovane sestavine spomenika so:
-       
območje z vsemi grajenimi sestavinami, potmi, talna zasnova ter razmerja
med grajenimi in nepozidanimi površinami,
-       
vsi oblikovani elementi,
-       
sedanja namembnost prostora kot kraj spomina, zlasti severni del kot
prostor za prireditve in postroj ter spominski del parka z vsemi oblikovanimi
elementi oziroma obeležji,
-       
pogledi na varovano območje iz vseh smeri.
3. člen
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 14
(del), 15 (del), 18/3 (del), 3228/1 (del), 3228/13, 3228/6, 3228/7, 3228/8
(del), 824/2 (del), 824/3, 824/4 (del), 830/15, 8303, 8305, 8306 (del), 831/1,
831/3, 831/4, 832/3, 833/3, 834/3, vse k. o. 1590 Kočevska Reka.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem
načrtu (datoteka z dne 27. marca 2022; izvorno merilo 1:2880) in vrisana
na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita
ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4. člen
Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
-       
prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren in v
grajene strukture ter oblikovane elemente spominskega parka;
-       
prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi
in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih;
-       
prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine in druge prvine, ki so
del spomenika;
-       
prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso
povezani s prezentacijo spomenika;
-       
zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
-       
ohranjata se dosedanji način gospodarjenja in raba zemljišč;
-       
prepovedana je uporaba za namene, ki niso v skladu s simbolnim in
spominskim pomenom ter znanstveno, kulturno in didaktično vsebino spomenika;
-       
preprečuje se zaraščanja, obvezna je redna košnja;
-       
vzdržuje se sedanji koncept prezentacije ali po pridobitvi
kulturnovarstvenega soglasja njegovo izboljšanje v materialih, tehnikah in
zasnovi;
-       
možne so postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih
in usmerjevalnih tabel v skladu z namenom spomenika.
5. člen
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v
sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno
dostopnost spomenika. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin
spomenika.
6. člen
Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti
kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen
če zakon ne določa drugače.
7. člen
(1) Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s
predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni
zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.
(2) Število in mikrolokacijo oznak določita v soglasju
zavod in lastnik ali upravljavec.
8. člen
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za
kulturno dediščino.
9. člen
V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39,
90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni
dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v
prvem odstavku 3. člena tega odloka.
KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00704-172/2022
Ljubljana, dne 21. aprila 2022
EVA 2022-3340-0015
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša
predsednik