1. člen
(Namen)
Ta pravilnik določa zahteve pri načrtovanju, proizvodnji in
ugotavljanju skladnosti tlačne opreme in sklopov z najvišjim dovoljenim tlakom
(PS), večjim od 0,5 bara nadtlaka, v skladu z Direktivo 97/23/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic
v zvezi s tlačno opremo (UL L št. 187 z dne 9. 7. 1997, str. 1), zadnjič
spremenjeno z Direktivo 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.
maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem
dostopnosti tlačne opreme na trgu (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 164).
2. člen
(Definicije)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.      “Tlačna
oprema“ pomeni posode, cevovode, varovalno opremo in tlačni pribor.
Tlačna oprema vsebuje elemente pripojene k
delom pod tlakom, kot so prirobnice, nastavki, spojke, podpore, dvižne zanke,
itd.
1.1     “Posoda“
pomeni zaključeni sestavni del tlačne opreme načrtovane in zgrajene tako, da
vsebuje fluide pod tlakom, vključno z neposrednimi povezavami do spojnega
mesta, kjer se nadaljuje druga oprema. Posoda je lahko sestavljena iz več kot
enega prostora.
1.2     “Cevovod“
pomeni cevi in cevne komponente namenjene za transport fluidov, če spojene
skupaj tvorijo tlačni sistem. Cevovodi vsebujejo predvsem posamezno cev ali
sistem cevi, odprtih cevi, gibljivih spojev, gibkih cevi ali drugih s tlakom
obremenjenih komponent. Za cevovod se šteje tudi izmenjevalnik toplote, ki je
sestavljen iz cevi in je namenjen hlajenju ali gretju zraka.
1.3     “Varovalna
oprema“ pomeni naprave namenjene za varovanje tlačne opreme pred prekoračitvijo
dovoljenih meja. Take naprave vsebujejo:
-  naprave za neposredno omejevanje tlaka, kot so varovalni ventili,
naprave z varovalnim diskom, naprave z varovalnim klecnim vretenom, nadzorovani
varovalni razbremenilni sistemi, in
-  omejevalne naprave, ki bodisi aktivirajo sredstva za popravek tlaka
ali poskrbijo za zaustavitev ali izklop naprave, kot so tlačna, temperaturna
stikala ali nivojska stikala in varovalne merilno kontrolne in regulacijske
naprave.
1.4     “Tlačni
pribor“ pomeni naprave z obratovalno funkcijo in s tlačno obremenjenim ohišjem.
1.5     “Sklop“
pomeni več kosov tlačne opreme, ki jih proizvajalec sestavi tako, da tvorijo
integralno in funkcionalno celoto.
2.      “Tlak“
pomeni relativen tlak proti atmosferskemu tlaku, torej nadtlak. Podtlak je
označen kot negativna vrednost.
3.      “Najvišji
dovoljeni tlak (PS)“ pomeni najvišji obratovalni tlak, naveden s strani
proizvajalca, za katerega je tlačna oprema načrtovana.
Proizvajalec določi mesto, na katerem je ta
tlak opredeljen. To mesto mora biti na mestu spoja ali namestitve varovalne
opreme in/ali omejevalnih naprav ali na vrhu tlačne opreme oziroma, če to ne
ustreza, na kateremkoli opredeljenem mestu.
4.      “Najvišja
ali najnižja dovoljena temperatura (TS)“ pomeni najvišjo ali najnižjo
temperaturo, za katero je tlačna oprema načrtovana in je opredeljena s strani
proizvajalca.
5.      “Volumen
(V)“ pomeni notranjo prostornino, vključno s prostornino nastavkov do prvih
prirobničnih spojev ali zvarov in izključuje prostornino stalnih notranjih delov.
6.      “Imenska
velikost (DN)“ pomeni številčno opredelitev velikosti, ki je skupna vsem
sestavnim delom cevnega sistema razen sestavnim delom opisanim z zunanjim
premerom ali velikostjo navoja. To je ustrezno zaokrožena številka za
referenčne potrebe in je le ohlapno povezana s proizvodnimi dimenzijami.
Imenska velikost je sestavljena iz oznake DN, ki ji sledi številka.
7.      “Fluid“
pomeni pline, tekočine ali pare v enoviti fazi, kakor tudi njihove mešanice.
Fluid lahko vsebuje tudi suspenzijo trdnih delcev.
8.      “Stalni
spoji“ so spoji, ki jih ni mogoče razdvojiti brez porušitve.
9.      “Evropska
odobritev materiala“ je tehnični dokument, ki opredeljuje lastnosti materialov,
namenjenih za ponavljajočo se uporabo pri proizvodnji tlačne opreme, kateri
niso obravnavani v nobenem standardu iz Seznama standardov.
3. člen
(Izvzeta tlačna oprema)
Določbe tega pravilnika ne veljajo za
naslednjo tlačno opremo:
1.      cevovode,
cevi, ali sisteme cevi, ki so načrtovani za prenos kateregakoli fluida ali
snovi do ali od instalacije s kopnega ali od obale oddaljene naprave, začenši
in vključno z zadnjo ločitveno napravo še zajeto v mejah naprave in vključno z
vso dodatno opremo načrtovano posebej za te cevovode. Ta izjema se ne nanaša na
standardno tlačno opremo, ki je v tlačno reducirnih postajah ali kompresorskih
postajah;
2.      tokove
vodnih poti za oskrbo, razdelitev, izpust in zajemanje voda, kot so plovni
kanali, tlačni tuneli, rovi za hidro-elektrarniške instalacije in njim podobna
specifična oprema;
3.      enostavne
tlačne posode;
4.      aerosolne
razpršilnike;
5.      opremo,
ki je namenjena za delovanje vozil (določena s predpisi, ki opredeljujejo
tipsko odobritev):
-  motornih
vozil in prikolic,
-  kmetijskih
in gozdnih vozil ter vlačilcev,
-  dve
ali trikolesnih motornih vozil;
6.      opremo,
ki je razvrščena kot manj zahtevno od opredelitve kategorije I iz 9. člena tega
pravilnika in določeno v naslednjih predpisih:
-  odredbi
o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/00 in 57/00),
-  odredbi
o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih
mej (Uradni list RS, št. 53/00),
-  pravilniku
o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 82/00),
-  odredbi
o plinskih napravah (Uradni list RS, št.105/00),
-  odredbi
o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št.102/00);
7.      opremo,
ki je namenjena za vojaško uporabo;
8.      opremo,
ki je specifično načrtovana za uporabo v jedrski tehniki, katere okvara bi
povzročila emisijo radioaktivnosti;
9.      opremo
za nadzor vrtin, uporabljeno pri dejavnosti raziskovanja ali črpanja nafte,
plina ali geotermalne energije in v podzemskih shrambah, namenjeno za
zadrževanje ali nadzor tlaka vrtine. To zajema glavo vrtine, varovala proti
izbruhu, cevne razdelilnike in vso opremo v smeri proti toku;
10.   opremo, ki zajema
ohišja ali stroje, kjer dimenzioniranje, izbira materiala in proizvodni
predpisi temeljijo predvsem na zahtevah za zadostno trdnost, togost in
stabilnost opreme, da prevzame statične in dinamične obratovalne vplive ali
druge obratovalne značilnosti in za njih obremenitev s tlakom ni odločilna za
načrtovanje. Med tako opremo lahko sodijo:
-  turbinski
stroji in motorji z notranjim izgorevanjem,
-  parni
stroji, plinsko/parne turbine, turbo-generatorji, kompresorji, črpalke in druge
pogonske naprave.
11.   visoke peči, vključno
s sistemom hlajenja peči, rekuperatorji visokih peči, izločevalniki prahu in
pralniki plinov iz visokih peči, neposredno reducirajoče kupolke, vključno s
hlajenjem peči, plinski konverterji in ponvice za taljenje, raztaljevanje,
odplinjanje in vlivanje jekla in neželeznih kovin;
12.   ohišja za
visokonapetostne naprave kot so stikala, regulacijska stikala, transformatorji
in vrteči stroji;
13.   cevi pod tlakom za
zavarovanje prenosnih sistemov, na primer za električne močnostne vodnike in
telefonske kable;
14.   ladje, rakete, letala
in premični pomorski stolpi, kot tudi oprema specifično namenjena za instalacijo
na njih ali za njihov pogon;
15.   opremo pod tlakom
sestavljeno iz fleksibilnega ohišja, na primer pnevmatike, zračne blazine, žoge
uporabljene za igro, plovila in druga podobna oprema pod tlakom;
16.   izpušne in vstopne
glušnike;
17.   posode ali pločevinke
za gazirane pijače za končno uporabo;
18.   posode načrtovane za
transport in distribucijo pijač s produktom PS in V ne več kot 500 bar·l in z
najvišjim dovoljenim tlakom, ki ne presega 7 bar;
19.   opremo, ki je določena
v konvencijah o transportu nevarnih snovi po cestah, železnici, morju in zraku,
in sicer v:
-  uredbi
o ratifikaciji Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega
blaga in protokola o podpisu Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu
nevarnega blaga (Uradni list SFRJ-MP, št. 59/72, 8/77, 1/78, 6/78, 11/80,
Uradni list RS, št. 7/97, 41/00);
-  odloku
o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Mednarodne organizacije za civilno
letalstvo (Uradni list SFRJ-MP, št. 3/54, 9/61, 5/62, 11/63, 49/71, 62/73,
15/78, 2/80, Uradni list RS, št. 3/00);
-  predpisih,
ki urejajo:
·  mednarodni železniški promet nevarnega
blaga,
·  mednarodne
pomorske prevoze nevarnega blaga.
20.   radiatorje in cevi v
toplovodnih ogrevalnih sistemih;
21.   posode načrtovane za
hrambo tekočin, pri katerih tlak plina nad površino tekočine ne presega 0,5
bar.
4. člen
(Dajanje v promet)
Tlačna oprema in sklopi iz tega pravilnika
se lahko dajejo v promet in obratovanje le takrat, ko so ustrezno vgrajeni,
vzdrževani in se uporabljajo v predvidene namene, tako da ne ogrožajo zdravja
in varnosti ljudi in kadar je primerno, domačih živali in premoženja.
Ukrepi iz tega pravilnika ne smejo vplivati
na izvajanje predpisov o zaščiti oseb, še posebej delavcev, med uporabo
predmetne tlačne opreme ali sklopov. Ukrepi iz predpisov o zaščiti oseb ne
smejo vplivati na izpolnjevanje varnostnih zahtev predmetne tlačne opreme ali
sklopov, zahtevanih z določbami tega pravilnika.
Na trgovskih sejmih, razstavah,
predstavitvah itd., je dovoljeno prikazovanje tlačne opreme ali sklopov, ki še
niso usklajeni z zahtevami tega pravilnika, pod pogojem, da je neskladnost in
neustreznost za prodajo jasno opredeljena na vidnem mestu, dokler jih ne
uskladi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v ES. Med
predstavitvami je potrebno varnost ljudi zagotoviti z ustrezno izvedenimi
varnostnimi ukrepi. V primeru dajanja take opreme pod tlak, je potrebno
pridobiti posebno dovoljenje pristojnega inšpekcijskega organa.
5. člen
(Bistvene zahteve in uvrstitev v tabele za
ugotavljanje skladnosti)
Posamezne vrste tlačne opreme in sklopov,
navedene v drugem oziroma tretjem odstavku tega člena, uvrščamo v tabele za
ugotavljanje skladnosti glede na stopnjo tveganja in tehnične lastnosti.
Tlačna oprema mora izpolnjevati bistvene
zahteve, opredeljene v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika. To velja za:
1.      Posode,
razen tistih iz 2. točke, namenjene za:
a)   pline, utekočinjene pline, pline raztopljene pod tlakom, pare in
tudi tiste tekočine katerih parni tlak pri najvišji dovoljeni temperaturi je
višji od 0,5 bar nad normalnim atmosferskim tlakom, (1013 mbar) v okviru
naslednjih omejitev:
· za
fluide v skupini 1 z volumnom večjim od 1 l in produktom PS in V večjim od 25
bar·l ali s tlakom PS večjim od 200 bar (Priloga II, ki je sestavni del tega
pravilnika, tabela 1),
· za fluide v skupini 2 z
volumnom večjim od 1 l in produktom PS in V večjim od 50 bar·l ali s tlakom PS
večjim od 1000 bar in vsi prenosni gasilniki in jeklenke za dihalne naprave
(Priloga II, tabela 2);
b)   tekočine, ki imajo parni tlak pri najvišji dovoljeni temperaturi
enak ali nižji od 0,5 bar nad normalnim atmosferskim tlakom (1013 mbar) v
okviru sledečih omejitev:
· za
fluide v skupini 1 z volumnom večjim od 1 l in produktom PS in V večjim od 200
bar·l ali s tlakom PS večjim od 500 bar (Priloga II, tabela 3),
· za fluide v skupini 2 s
tlakom večjim od 10 bar in produktom PS in V večjim od 10000 bar·l ali s tlakom
PS večjim od 1000 bar (Priloga II, tabela 4);
2.      Kurjena
ali drugače ogrevana tlačna oprema, s tveganjem pregretja, namenjena 
za proizvodnjo pare ali vroče vode pri
temperaturah višjih od 100°C z volumnom večjim od 2 l in tlačna posoda za
kuhanje (Priloga II, tabela 5);
3.      Cevovodi
namenjeni za:
a)   pline, utekočinjene pline, pline raztopljene pod tlakom, pare in
tiste tekočine, katerih parni tlak je pri najvišji dovoljeni temperaturi višji
od 0,5 bar nad normalnim atmosferskim tlakom (1013 mbar) v okviru sledečih
omejitev:
· za
fluide v skupini 1 z DN večjim od 25 (Priloga II, tabela 6),
· za
fluide v skupini 2 z DN večjim od 32 in s produktom PS in DN večjim od 1000 bar
(Priloga II, tabela 7);
b)   tekočine, ki imajo parni tlak pri najvišji dovoljeni temperaturi
enak ali nižji od 0,5 bar nad normalnim atmosferskim tlakom (1013 mbar) v
okviru sledečih omejitev:
· za fluide v
skupini 1 z DN večjim od 25 in s produktom PS in DN večjim od 2000 bar (Priloga
II, tabela 8),
· za
fluide v skupini 2 s PS večjim od 10 bar in DN večjim od 200 in s produktom PS
in DN večjim od 5000 bar (Priloga II, tabela
9).
4.      Varovalna
oprema in tlačni pribor namenjen za tlačno opremo opredeljeno v 1., 2. in 3.
točki, vključno s primeri, kjer je taka oprema neposredno vključena v sklop.
Sklopi, ki vključujejo najmanj eno enoto
tlačne opreme, opredeljene v prvem odstavku tega člena, morajo izpolnjevati
bistvene zahteve, opredeljene v Prilogi I. To velja za naslednje vrste sklopov:
1.       
sklopi namenjeni za proizvodnjo pare ali vroče vode pri temperaturah
višjih od 100°C, sestavljeni iz najmanj ene kurjene ali drugače ogrevane enote
tlačne opreme, ki predstavlja tveganje zaradi pregrevanja.
2.       
sklopi, razen tistih naštetih v 1. točki, če jih proizvajalec da v
promet in obratovanje z namenom, da bodo obratovali kot sklopi.
3.       
sklopi namenjeni za proizvodnjo tople vode pri temperaturah nižjih od
110°C, ki so ročno kurjeni s trdimi gorivi in imajo produkt PS in V večji od 50
bar·l, ki morajo, ne glede na napovedni stavek tega odstavka, izpolnjevati
bistvene zahteve določene v točkah 2.10, 2.11, 3.4 in 5 (a) ter 5 (d) Priloge
I.
Tlačna oprema in/ali sklopi, ki so pod ali
v mejah navedenih v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka ter v tretjem odstavku,
morajo biti načrtovani in proizvedeni v skladu z dobro inženirsko prakso tako,
da se zagotovi njihova varna uporaba. Tlačna oprema in sklopi morajo biti
opremljeni z ustreznimi navodili za uporabo in nositi primerne oznake, ki
omogočajo identifikacijo:
-      
proizvajalca ali njegovega pooblaščenega
zastopnika s sedežem v ES ali
-      
dobavitelja v Republiki Sloveniji.
Tlačna oprema in/ali sklopi, opredeljeni v
tem odstavku, ne smejo nositi oznake CE, določene v 18. členu.
6. člen
(Prost pretok)
Zaradi tveganja, povezanega s tlakom, se ne
sme prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja tlačne opreme in/ali sklopov, ki
izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, v promet ali obratovanje, kadar se dajejo
v promet ali obratovanje pod pogoji, ki jih določi proizvajalec in:
a) 
imajo nameščeno oznako CE, ki potrjuje izvedeni
postopek ugotavljanja skladnosti v skladu z 10. členom,
b) 
so skladni z zahtevami četrtega odstavka
prejšnjega člena.
Navodila, ki so nujna za varno in pravilno
uporabo tlačne opreme in sklopov, naštetih v Prilogi I, točka 3.3 in 3.4,
morajo biti v slovenskem jeziku, kadar je tlačna oprema ali sklop namenjena
vgradnji v Republiki Sloveniji.
7. člen
(Domneva o skladnosti)
Kadar je na tlačni opremi in sklopih
nameščena oznaka CE iz 18. člena in je zanje izdana ES izjava o skladnosti,
navedena v Prilogi VII ki je sestavni del tega pravilnika, velja domneva, da so
skladni z določili tega pravilnika, vključno s postopkom za ugotavljanje
skladnosti, predpisanim v 10. členu.
Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, objavi na svojih spletnih
straneh seznam slovenskih standardov (v nadaljnjem besedilu: seznam
standardov), ki privzemajo harmonizirane standarde, katerih uporaba ustvari
domnevo o skladnosti tlačne opreme oziroma sklopov z zahtevami tega pravilnika.
8. člen
(Zagotavljanje varnosti)
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
tlačna oprema in/ali sklopi, označeni z oznako CE, ki se uporabljajo skladno z
njihovim namenom, ogrožajo varnost ljudi, domačih živali ali premoženja, mora
zahtevati umik te opreme ali sklopov iz prometa, prepovedati njihovo dajanje v
promet in začetek obratovanja ali uporabe ter omejiti njihov prost pretok na
trgu.
Informacije o ukrepih, ki jih izvede
pristojni inšpekcijski organ v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo biti takoj
posredovane ministrstvu, pristojnemu za trg. Omenjeno ministrstvo mora
informacije o ukrepih in razlogih zanje takoj posredovati Komisiji ES, še
posebej kadar so ti ukrepi posledica:
a) 
neizpolnjevanja bistvenih zahtev iz 5. člena;
b) 
nepravilne uporabe standardov iz Seznama
standardov;
c) 
neustreznosti v standardih iz Seznama
standardov;
d) 
neustreznosti v Evropski odobritvi materiala za
tlačno opremo iz 14. člena.
Če tlačna oprema ali sklop, ki ima
nameščeno oznako CE, ne ustreza določbam tega pravilnika, mora pristojni
inšpekcijski organ primerno ukrepati proti osebi ali osebam, ki so namestile
oznako CE in obvestiti ministrstvo, pristojno za trg.
9. člen
(Razvrstitev tlačne opreme)
Tlačna oprema, navedena v drugem odstavku 5. člena tega
pravilnika, se v skladu s Prilogo II razvrsti v kategorije
glede na naraščajoče stopnje nevarnosti. Za namene te razvrstitve se fluidi
razdelijo v naslednji dve skupini:
1.   Skupina 1 zajema snovi
in zmesi, kakor so opredeljene v 7. in 8. točki 2. člena Uredbe (ES) št.
1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju,
označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv
67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353
z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES), ki so
razvrščene kot nevarne v skladu z naslednjimi razredi fizikalnih nevarnosti in
nevarnosti za zdravje iz delov 2 in 3 Priloge I k Uredbi 1272/2008/ES:
a)  nestabilni eksplozivi ali eksplozivi podrazredov 1.1, 1.2, 1.3.,
1.4 in 1.5;
b)  vnetljivi plini kategorij 1 in 2;
c)  oksidativni plini kategorije 1;
č)  vnetljive tekočine kategorij 1 in 2;
d)  vnetljive tekočine kategorije 3, pri katerih je najvišja dovoljena
temperatura nad plameniščem;
e)  vnetljive trdne snovi kategorij 1 in 2;
f)   samoreaktivne snovi in zmesi vrst od A do F;
g)  piroforne tekočine kategorije 1;
h)  piroforne trdne snovi kategorije 1;
i)    snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline,
kategorij 1, 2 in 3;
j)    oksidativne tekočine kategorij 1, 2 in 3;
k)  oksidativne trdne snovi kategorij 1, 2 in 3;
l)    organski peroksidi vrst od A do F;
m) akutna oralna strupenost: kategorij 1 in 2;
n)  akutna kožna strupenost: kategorij 1 in 2;
o)  akutna strupenost pri vdihavanju: kategorij 1, 2 in 3;
p)  specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost:
kategorija 1.
Skupina 1 zajema tudi snovi in zmesi, vsebovane v tlačni
opremi, pri katerih je najvišja dovoljena temperatura TS
višja od plamenišča fluida;
2.   skupina 2 zajema snovi
in zmesi, ki niso navedene v 1. točki tega odstavka.
Kadar je posoda sestavljena iz več
komor, se jo razvrsti v najvišjo kategorijo, v katero sodi posamezna komora.
Kadar komora vsebuje več fluidov, se jo razvrsti na podlagi fluida, ki sodi v
najvišjo kategorijo.
10. člen
(Ugotavljanje skladnosti tlačne opreme)
Preden se da tlačna oprema v promet, mora
proizvajalec ugotoviti skladnost vsakega dela te opreme po enem od postopkov za
ugotavljanje skladnosti, navedenih v Prilogi III, ki je sestavni del tega
pravilnika in skladno s pogoji navedenimi v tem členu.
Postopek ugotavljanja skladnosti, ki se
uporablja pri posamezni enoti tlačne opreme z namenom namestitve oznake CE, se
določi po kategorijah iz Priloge II in po skupinah iz prejšnjega člena.
Za posamezne kategorije tlačne opreme se
uporabljajo naslednji postopki ugotavljanja skladnosti, ki so natančneje
določeni v Prilogi III:
-      
kategorija I
postopek po modulu A
-      
kategorija II
postopek po modulu A1
postopek po modulu D1
postopek po modulu E1
-      
kategorija III
postopek po modulu B1 + D
postopek po modulu B1 + F
postopek po modulu B + E
postopek po modulu B + C1
postopek po modulu H
-      
kategorija IV
postopek po modulu B + D
postopek po modulu B + F
postopek po modulu G
postopek po modulu H1
Skladnost tlačne opreme se ugotavlja po
enem izmed postopkov, ki ga proizvajalec lahko izbere med naštetimi za
kategorijo, v katero je ta oprema razvrščena. Kolikor je to primerno, lahko
proizvajalec izbere in uporabi tudi enega izmed postopkov, ki se uporabljajo za
višjo kategorijo.
11. člen
(Ugotavljanje skladnosti sklopov)
Za sklope iz tretjega odstavka 5. člena se
ugotavlja skladnost po celovitem postopku, ki obsega:
a) 
ugotavljanje skladnosti vsake enote tlačne
opreme iz drugega odstavka 5. člena, ki skupaj sestavljajo sklop, za katero ni
bil predhodno izveden postopek ugotavljanja skladnosti in postopek za
samostojno namestitev oznake CE, se izvede ob upoštevanju kategorije vsake
posamezne enote tlačne opreme;
b) 
ugotavljanje skladnosti ob sestavljanju
posameznih sestavnih delov v sklop iz 2.3, 2.8 in 2.9 točke Priloge I, se
izvede ob upoštevanju najvišje uporabljene kategorije posameznega dela, razen
tiste kategorije, ki se nanaša na varovalno opremo;
c) 
ugotavljanje skladnosti varovanja sklopa proti
prekoračitvi dovoljenih obratovalnih omejitev iz 2.10 in 3.2.3 točke, Priloge
I, se izvede ob upoštevanju najvišje uporabljene kategorije varovanja sklopa.
12. člen
(Izjeme)
Pristojni inšpekcijski organ lahko v
upravičenih primerih dovoli dajanje v promet in obratovanje posamezne tlačne
opreme in/ali sklopov, za katere ni bil uporabljen postopek ugotavljanja
skladnosti določen v 10. in prejšnjem členu, če so namenjeni uporabi v
eksperimentalne namene.
13. člen
(Uporaba jezika v izvajanju postopka)
Zapisi in dopisi, povezani z ugotavljanjem
skladnosti, morajo biti sestavljeni v uradnem(ih) jeziku(ih) sedeža
priglašenega organa v ES, odgovornega za izvajanje teh postopkov, ali v jeziku,
ki ga sprejme ta organ.
14. člen
(Evropska odobritev materiala)
Evropsko odobritev materiala izda na
zahtevo enega ali več proizvajalcev materialov ali tlačne opreme, eden izmed
posebej priglašenih organov iz 15. člena. Priglašeni organ mora določiti in
izvesti, ali zagotoviti izvedbo ustreznih pregledov in preskusov, ki potrjujejo
skladnost tipov materiala z ustreznimi zahtevami tega pravilnika. Priglašeni
organ se lahko pri ugotavljanju skladnosti materiala sklicuje na podatke o
materialih, ki so priznani kot “varni za uporabo“ pred 29. novembrom 1999.
Pred objavo evropske odobritve materialov
mora priglašeni organ poslati ustrezne informacije Komisiji ES, državam
članicam in ministrstvu, pristojnemu za trg. Komisija ES v roku treh mesecev
poda svoje mnenje, ki ga mora priglašeni organ, kolikor je primerno, pred
izdajo evropske odobritve materiala upoštevati.
Za materiale, ki so skladni z evropsko
odobritvijo materiala in katerih referenčne številke so bile objavljene v
Uradnem listu ES, velja domneva, da so skladni z ustreznimi bistvenimi
zahtevami iz Priloge I.
Priglašeni organ, ki je izdal evropsko
odobritev materiala, umakne odobritev, če ugotovi, da odobritve ne bi smel izdati,
ali če je material že odobren v standardu iz Seznama standardov. O umiku
odobritve priglašeni organ nemudoma obvesti druge priglašene organe, Komisijo
ES in države članice.
15. člen
(Priglašeni organi)
Priglašeni organi, ki so vključeni v
postopke ugotavljanja skladnosti po določilih 10. in 11. člena, morajo pred
začetkom opravljanja postopkov zadostiti minimalnim kriterijem, ki so določeni
v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
Usposobljenost priglašenih organov za
izdajanje evropske odobritve materiala iz 14. člena, se preverja v skladu z
minimalnimi kriteriji, ki so določeni v Prilogi V, ki je sestavni del tega
pravilnika.
Priglasitev organov za ugotavljanje
skladnosti Komisiji ES in državam članicam se izvaja v skladu z določili 14. člena
zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. S
priglasitvijo se opredelijo tudi naloge, za katere je organ usposobljen ter
identifikacijska številka, ki mu jo dodeli Komisija ES.
Ministrstvo, pristojno trg, ki je
priglasilo organ za ugotavljanje skladnosti, tako priglasitev umakne, če
ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega
odstavka tega člena in o umiku priglasitve nemudoma obvesti Komisijo ES in
države članice.
16. člen
(Imenovani neodvisni organi)
Ministrstvo, pristojno za trg, imenuje
neodvisne organe za ugotavljanje skladnosti, v skladu z zakonom o tehničnih
zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti za namene izvajanja nalog
naštetih v točkah 3.1.2 in 3.1.3, Priloge I.
Ministrstvo, pristojno za trg, mora pri
odločanju o imenovanju neodvisnih organov upoštevati pogoje iz Priloge IV. Za
imenovane neodvisne organe, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ustreznih
standardih iz Seznama standardov, velja domneva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz
Priloge IV.
Priglasitev organov za ugotavljanje
skladnosti Komisiji ES in državam članicam se izvaja v skladu z določili 14.
člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. S
priglasitvijo se opredelijo tudi naloge, za katere je organ usposobljen ter
identifikacijska številka, ki mu jo dodeli Komisija ES.
Ministrstvo, pristojno za trg, ki je
imenovalo neodvisni organ, tako imenovanje umakne, če ugotovi, da imenovani
neodvisni organ ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena
in o umiku priglasitve nemudoma obvesti Komisijo ES in države članice.
17. člen
(Notranji nadzorni organi)
Ministrstvo, pristojno za trg, lahko odobri
notranji nadzorni organ za ugotavljanje skladnosti v skladu s pogoji iz tega
člena in Priloge V.
Dovoljen je začetek obratovanja
uporabnikove tlačne opreme ali sklopov opreme, če je skladnost z bistvenimi
zahtevami, ki jo sicer preverja priglašeni organ, je preveril notranji nadzorni
organ za ugotavljanje skladnosti.
Na tlačno opremo in sklope, katerih
skladnost so preverili notranji nadzorni organi za ugotavljanje skladnosti, ne
sme biti nameščena oznaka CE.
Tlačna oprema in sklopi, ki so jo preverili
notranji nadzorni organi, se smejo uporabljati le v skupinah podjetij, katerih
sestavni del je določeni uporabnikov notranji nadzorni organ. Ta skupina
podjetij mora uporabiti skupen varnostni pristop pri tehnični specifikaciji za
načrtovanje, proizvodnjo, pregled, vzdrževanje in uporabo tlačne opreme in
sklopov.
Uporabnikovi notranji nadzorni organi smejo
delovati izključno za skupino podjetij, katere sestavni del so.
Postopki ugotavljanja skladnosti, ki so
primerni za uporabnikov notranji nadzor, so moduli A1, C1, F in G, kot so
opisani v Prilogi III.
Ministrstvo, pristojno za trg, objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije seznam odobrenih notranjih nadzornih organov,
naloge za katere so bili ustanovljeni in, za vsak odobreni notranji nadzorni
organ, seznam podjetij iz skupine podjetij, ki izpolnjujejo pogoje iz četrtega
odstavka tega člena.
Pri izdaji dovoljenja določenemu notranjemu
nadzornemu organu, ministrstvo, pristojno za trg, upošteva pogoje, določene v
Prilogi V in preveri ali skupina podjetij, katere del je določeni notranji
nadzorni organ, izpolnjuje pogoje določene v četrtem odstavku tega člena.
Ministrstvo, pristojno za trg, obvesti Komisijo ES in druge države članice,
katere notranje nadzorne organe je odobrilo.
Ministrstvo, pristojno za trg, ki je
odobrilo uporabnikov notranji nadzorni organ, odobritev umakne, če ugotovi, da
uporabnikov notranji nadzorni organ ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega
odstavka tega člena. O tem obvesti Komisijo ES in druge države članice.
18. člen
(Namestitev oznake CE)
Oznaka CE je sestavljena iz črk “CE“ v
skladu z vzorcem iz Priloge VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
Nameščeni oznaki CE je dodana
identifikacijska številka priglašenega organa iz prvega odstavka 15. člena, ki
nadzira proizvodnjo.
Oznake CE mora biti nameščena na viden,
lahko čitljiv in neizbrisen način na:
-      
vsaki enoti tlačne opreme iz drugega odstavka
5. člena ali
-      
vsakem sklopu iz tretjega odstavka 5. člena,
ki je končni izdelek ali je
v takem stanju, ki omogoča končno presojo po 3.2, Priloge I.
Oznake CE ni potrebno namestiti na vsak
posamezno enoto tlačne opreme iz drugega odstavka 5. člena, ki sestavljajo
sklop. Posamezne enote tlačne opreme, ki imajo nameščeno oznako CE, še naprej
ohranijo to oznako tudi kadar so vključene v sklop.
Kadar je tlačna oprema ali sklop predmet
določil drugih predpisov, ki zahtevajo namestitev oznake CE, se domneva, da je
oprema ali sklop skladna tudi z zahtevami teh predpisov.
Če med prehodnim obdobjem, en ali več
predpisov dopušča proizvajalcu izbiro, oznaka CE zagotavlja skladnost samo s
predpisi, ki jih je uporabil proizvajalec. V primeru, da so podrobnosti teh
predpisov različne, morajo biti navedene v dokumentaciji, zapiskih ali
navodilih, zahtevanih v predpisih in biti priložene tlačni opremi ali sklopom.
Na tlačno opremo ali sklope je prepovedano
namestiti oznake, ki so po pomenu ali obliki podobne oznaki CE in bi lahko
zavedle tretje osebe. Namestitev drugih oznak na tlačni opremi ali sklopih je
dovoljena le, če je zagotovljeno, da s tem ni zmanjšana vidnost in čitljivost
oznake CE.
19. člen
(Neupravičena namestitev oznake CE)
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
je oznaka CE nameščena neupravičeno, je proizvajalec ali njegov pooblaščeni
zastopnik s sedežem v ES dolžan poskrbeti, da bo proizvod ustrezal pogojem, ki
obravnavajo namestitev oznake CE.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da
kršitev ni prenehala, mora ukreniti vse potrebno, da omeji ali prepove dajanje
spornega proizvoda v promet ali zagotovi njegov umik iz prometa skladno s
postopki iz 16. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o
ugotavljanju skladnosti.
20. člen
(Postopek)
Vsaka odločitev, sprejeta v skladu z
določili tega pravilnika, ki omejuje dajanje tlačne opreme ali sklopov v promet
ali začetek obratovanja ali zahteva umik tlačne opreme ali sklopov iz prometa,
mora biti natančno obrazložena. Taka odločitev mora biti posredovana vsem
strankam, ki jih to zadeva in ji mora biti priložen pravni pouk.
21. člen
(Organi za nadzor)
Nadzor na podlagi tega pravilnika izvaja pristojni
inšpektorat Republike Slovenije za področje energetike.
21.a člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(Domneva o skladnosti)
Za tlačno opremo in sklope, katerih
skladnost je preverjal notranji nadzorni organ, v skladu s kriteriji,
določenimi v 17. členu, se domneva, da ustrezajo zahtevam tega pravilnika.

Priloga I: Bistvene varnostne zahteve
Priloga
II: Tabele za ugotavljanje skladnosti
Priloga
III: Postopki ugotavljanja skladnosti
Priloga
IV: Minimalni pogoji pri določanju priglašenih organov navedenih v 15. členu in
imenovanih neodvisnih organov, navedenih v 16. členu
Priloga
V: Pogoji pri določevanju uporabnikovega notranjega nadzornega organa,
navedenega v 17. členu
Priloga
VI: »CE« označevanje
Priloga
VII: ES izjava o skladnosti

Pravilnik o tlačni opremi (Uradni list RS, št.
15/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Določbe od 5. do 98. člena Pravilnika o
tehničnih normativih za stabilne tlačne posode (Uradni list SFRJ, št. 16/83),
prvi odstavek 2. člena, prvi odstavek 3. člena ter 4. do 6. člen pravilnika o
pregledu in preskušanju tlačnih posod (Uradni list RS, št. 84/97) ter določbe
tehničnih predpisov za izdelavo in uporabo parnih in vročevodnih kotlov, parnih
posod, pregrevalcev in ogrevalcev vode (Uradni list SFRJ, št. 7/57, 22/57,
3/58, 56/72 in 61/72), se prenehajo uporabljati najkasneje 29. maja 2002.
24. člen
Določbe o obveznostih Republike Slovenije
do Komisije ES in držav članic, določene v tem pravilniku, ter določbe, ki se
nanašajo na nameščanje oznake CE, se začnejo uporabljati z dnem pristopa
Republike Slovenije k ES oziroma z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega
sporazuma.
S pristopom Republike Slovenije k ES,
oziroma z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma, se začnejo
uporabljati:
-       13. člen,
-      
14. člen in
-      
Priloga III glede izdajanja evropskih potrdil
in izjav.
Do pristopa Republike Slovenije k ES se
namesto uporabljenega izraza “ES izjava o skladnosti“, uporablja izraz “izjava
o skladnosti“, namesto izraza “potrdilo o ES pregledu tipa“ uporablja izraz
“potrdilo o pregledu tipa“, namesto izraza “potrdilo o ES pregledu načrtovanja“
uporablja izraz “potrdilo o pregledu načrtovanja“ in namesto izraza “ ES
potrdilo o skladnosti“ uporablja izraz “potrdilo o skladnosti“.
Do pristopa Republike Slovenije k ES
oziroma do uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma delo priglašenih
organov opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti.
Listine in oznake o skladnosti, izdane v
državah članicah ES, veljajo v skladu z 18. členom zakona o tehničnih zahtevah
za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
25. člen
Tlačna oprema in sklopi, ki ustrezajo
zahtevam predpisov iz 23. člena, se lahko dajejo v promet do 29. maja 2002, v
obratovanje pa tudi po tem datumu.
26. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o tlačni opremi (Uradni list RS, št. 47/02)
spreminja 23. člen pravilnika tako, da se glasi:
»23. člen
Določbe od 5. do 92. člena pravilnika o
tehničnih normativih za stabilne tlačne posode (Uradni list SFRJ, št. 16/83)
ter prva točka 2. člena, prva točka 3. člena ter 4. do 7. člen pravilnika o
pregledu in preskušanju tlačnih posod (Uradni list RS, št. 84/97) ter določbe
tehničnih predpisov za izdelavo in uporabo parnih in vročevodnih kotlov, parnih
posod, pregrevalcev in ogrevalcev vode (Uradni list SFRJ, št. 7/57, 22/57,
3/58, 56/72 in 61/72), se prenehajo uporabljati najkasneje 31. maja 2003.«;
spreminja 25. člen pravilnika tako, da se
glasi:
»25. člen
Tlačna oprema in sklopi, ki ustrezajo
zahtevam predpisov iz 23. člena, se lahko dajejo v promet do 31. maja 2003, v
obratovanje pa tudi po tem datumu.
V prehodnem obdobju do 31. maja 2003 nadzor
nad tlačno opremo iz 2. točke drugega odstavka, cevovodi za vročo vodo in paro
iz 3. točke drugega odstavka, varnostno opremo in tlačnim priborom v parnih in
vročevodnih sklopih iz 4. točke drugega odstavka ter sklopi iz 1. in 3. točke
tretjega odstavka 5. člena, tega pravilnika izvaja Inšpektorat Republike
Slovenije za okolje in prostor.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o tlačni opremi (Uradni list RS, št. 54/03)
spreminja 23. člen pravilnika tako, da se glasi:
»23. člen
Določbe 5. do 92. člena pravilnika o
tehničnih normativih za stabilne tlačne posode (Uradni list SFRJ, št. 16/83) in
določbe tehničnih predpisov za izdelavo in uporabo parnih in vročevodnih
kotlov, parnih posod, pregrevalcev pare in ogrevalcev vode (Uradni list SFRJ,
št. 7/57, 22/57, 3/58, 56/72 in 61/72), razen določb 29. do 36. člena in 57. in
60. člena, se prenehajo uporabljati 31. maja 2003.«;
ter vsebuje naslednji končni določbi:
»5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik,
prenehajo veljati določbe prve, druge in tretje alinee 1. točke 3. člena in 4.
do 6. člena pravilnika o pregledu in preskušanju tlačnih posod (Uradni list RS,
št. 84/97).
6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o tlačni
opremi (Uradni list RS, št. 114/03)
vsebuje naslednji končni določbi:
»2. člen
21.a člen pravilnika preneha veljati 30.
aprila 2004.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o tlačni
opremi (Uradni list RS, št. 138/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o tlačni
opremi (Uradni list RS, št. 101/11)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
2. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z
zahtevami Pravilnika o tlačni opremi (Uradni list RS, št. 49/09).
3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o tlačni
opremi (Uradni list RS, št. 18/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija
2015.«.