I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina) (1) Ta pravilnik ureja pogoje, način in obseg zagotavljanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: prosilci) ter tistih prosilcev, ki spadajo v skupino ranljivih oseb s posebnimi potrebami, in sicer do: -       prebivanja v Republiki Sloveniji, -       spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume; -       informiranja; -       osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu; -       brezplačne pravne pomoči v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodiščem do pravnomočne odločitve; -       finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu; -       zdravstvenega varstva, -       izobraževanja; -       dela in zaposlovanja; -       humanitarne pomoči. (2) Pravilnik določa tudi način zagotavljanja finančnih sredstev za izvajanje določb tega pravilnika. II. PRAVICE PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO 2. člen (pravica do prebivanja v Republiki Sloveniji) (1) Pravica do prebivanja v Republiki Sloveniji se pridobi z vložitvijo popolne prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: prošnja) in traja do izvršitve odločitve pristojnega organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve. Ta pravica se ne šteje kot dovoljenje za prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list Republike Slovenije, št. 107/06). (2) Veljavna izkaznica prosilca (v nadaljevanju: izkaznica) potrjuje status prosilca in velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Izda jo za mednarodno zaščito pristojna notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljevanju: pristojni organ). Izkaznica se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, in je kot Priloga št. 1 sestavni del tega pravilnika. (3) Izkaznica prosilca se izda najkasneje v roku treh dni po vložitvi prošnje. (4) Izkaznica prosilca se izda z veljavnostjo največ 60 dni, z možnostjo podaljšanja. Prosilec mora izkaznico podaljšati osebno, v času uradnih ur, pred iztekom njene veljavnosti. Prosilec je sam odgovoren za podaljšanje izkaznice. Na to dolžnost se prosilca ob pomoči tolmača posebej opozori pri podaji prošnje za mednarodno zaščito. (5) Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) izkaznice, mora prosilec nemudoma naznaniti pristojnemu organu in pri tem navesti okoliščine pogrešitve izkaznice. Obrazec Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine izkaznice prosilca je kot Priloga št. 2 sestavni del tega pravilnika. Pristojni organ prosilcu izda novo izkaznico. 3. člen (pravica do spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume) (1) Če prosilec ne razume uradnega jezika, spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zato zagotovi spremljanje postopka preko tolmača ali tolmačke. (2) Pomoč tolmača oziroma tolmačke je prosilcu zagotovljena ob sprejemu prošnje, osebnem razgovoru, v drugih utemeljenih primerih, ko bi to bilo zaradi prosilčevega razumevanja postopka potrebno, ter po odločitvi pristojnega organa. (3) Če je prosilec gluh mu pristojni organ omogoči tolmača ali tolmačko znakovnega jezika. (4) Če se prosilec ne more izražati ne govorno ne z znakovnim jezikom, se mu omogoči izražanje na drug način, in sicer preko ustreznega strokovnjaka. (5) Pravico iz tega člena zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 4. člen (pravica do informiranja) (1) Tujcu, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo, mora biti proti podpisu izročena brošura v jeziku, ki ga razume, z namenom, da se seznani z njeno vsebino že pred pričetkom sprejema prošnje. (2) Prosilca se z vsebino brošure seznani tudi ustno, v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zato zagotovi spremljanje ustnega informiranja preko tolmača ali tolmačke, v trajanju 30 minut. (3) Gluhega prosilca, se s vsebino brošure seznani preko tolmača znakovnega jezika. (4) Pravico iz tega člena zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 5. člen (kritje stroškov osnovne oskrbe) (1) Prosilcu, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom), osnovno oskrbo zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (2) Prosilcu, ki je nastanjen v drugih primernih institucijah iz 7. člena tega pravilnika, stroške nastanitve in oskrbe v višini izstavljenega računa za stroške storitev institucionalnega varstva krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (3) Prosilec, ki je nastanjen na zasebnem naslovu, krije stroške osnovne oskrbe sam iz naslova finančne pomoči iz 21. člena tega pravilnika. (4) Prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje mora sam kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov nastanitve v Azilnem domu ali njegovi izpostavi. (5) Kot lastna sredstva za preživljanje se upoštevajo dohodki in vsi prihodki, ki jih ima prosilec v Republiki Sloveniji. (6) Strošek nastanitve znaša 15% stroška oskrbnega dne, če višina sredstev iz prejšnjega odstavka presega 100 EUR. (7) Višina lastnih sredstev se ugotavlja na podlagi izjave prosilca in podatkov določenih v tretjem odstavku 18. člena tega pravilnika. 6. člen (nastanitev) (1) Tujec, ki je izrazil namen podati prošnjo, mora pred nastanitvijo v azilni dom v sprejemnem postopku opraviti higienski in zdravstveni pregled. Higienski pregled mora opraviti medicinski tehnik, zdravstveni pregled pa zdravnik. Vsebino zdravstvenega in higienskega pregleda določi pristojni Zavod za zdravstveno varstvo. Sredstva za zagotavljanje higienskih in zdravstvenih pregledov pred nastanitvijo zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (2) Prosilec ima pravico do nastanitve v azilnem domu od vložitve popolne prošnje do izvršitve odločitve pristojnega organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve. (3) Prosilec je v skladu z možnostmi nastanjen na ustreznem oddelku azilnega doma. (4) Pri določitvi nastanitvenega oddelka se upošteva družbena skupina, načelo enotnosti družine ter pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva ter varnosti. (5) Vsakemu prosilcu pripada ležišče in pripadajoča oprema v sobi (omara, stol in ustrezen del mize). Prosilcu je omogočena tudi souporaba čajne kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku. 7. člen (razselitev v druge primerne institucije) (1) Prosilca se lahko v primeru izjemnih osebnih okoliščin razseli v druge institucije (dom upokojencev, varna hiša, psihiatrična ustanova, dijaški dom, ustrezne socialnovarstvene ustanove), če mu pristojni organ ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi. Nastanitev v azilnem domu ali njegovi izpostavi se šteje za neustrezno, če se z le-to ne more upoštevati prosilčevih izjemnih osebnih okoliščin. (2) Vlogi za razselitev v druge primerne institucije mora prosilec predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da mu pristojni organ ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi. Obrazec vloge za razselitev v druge primerne institucije, je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika. (3) Če se prosilec nastani v varni hiši, lahko vloži vlogo po nastanitvi v navedeni instituciji. 8. člen (razselitev na zasebni naslov) (1) Pristojni organ lahko prosilcu na podlagi vloge odobri razselitev na zasebni naslov v primeru, da je ugotovljena njegova istovetnost, da je bil z njim opravljen osebni razgovor in da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje. (2) Ustreznost pogojev za bivanje na zasebnem naslovu ugotavlja pristojni organ, ki opravi ogled prostorov za bivanje. O ogledu se pripravi poročilo, ki se poda na obrazcu, ki je kot priloga št. 7 sestavni del tega pravilnika. Ogled se tudi fotografsko dokumentira. (3) Zagotovljeni pogoji za bivanje prosilca na zasebnem naslovu morajo ustrezati minimalnim bivalnim standardom in minimalnim higienskim standardom. Minimalni bivalni standardi so naslednji: -       prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo imeti tla, ki so pokrita z oblogo, stene in strop morajo biti izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno zračenje; -       prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo biti ustrezno vzdrževani, zagotovljena mora biti možnost ogrevanja; -       zagotovljeni morajo biti gradbeni in požarni normativi; -       v dnevnih in spalnih prostorih mora biti poskrbljeno za zadostno osvetlitev (naravno in električno); -       za vsakega odraslega stanovalca mora biti zagotovljena samostojna postelja, največ dve postelji sta lahko ena nad drugo; -       v prostoru, ki je namenjen bivanju, spanju, uživanju hrane, lahko biva največ 6 odraslih oseb; -       glede na število oseb, ki bivajo v prostoru, mora biti zagotovljeno na osebo za spanje najmanj 6 m2, za kuhinjo 1 m2 in bivanje 1m2, brez sanitarnih prostorov: Število oseb Najmanjša površina 1 8 m2 2 10 m2 3 16 m2 4 21 m2 5 27 m2 6 30 m2 (4) Minimalni higienski standardi so naslednji: -       v sanitarijah mora biti stranišče z urejenim splakovanjem, umivalnik ter prha s mrzlo in toplo vodo; -       stranišče in prha morata biti fizično ločena od ostalih bivalnih prostorov, vendar v istem bivalnem objektu. (5) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prvega odstavka tega člena, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega pravilnika, mora prosilec predložiti najemno pogodbo ali v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejme prosilca v nastanitev. 9. člen (razselitev na zasebni naslov za prosilce z zdravstvenimi ali drugimi utemeljenimi razlogi) (1) Pristojni organ lahko na podlagi vloge odobri razselitev na zasebni naslov tudi prosilcu, katerega istovetnost ni ugotovljena in s katerim ni bil opravljen osebni razgovor, če pri njem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ, če so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje. Ustreznost teh pogojev se ugotavlja v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena. (2) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prejšnjega odstavka mora prosilec predložiti najemno pogodbo ali v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejema prosilca v nastanitev. Vlogi mora prosilec predložiti tudi dokazila o obstoju zdravstvih razlogov ali drugih utemeljenih razlogov. (3) Vlogo za razselitev na zasebni naslov prosilec poda pri pristojnem organu, ki vlogo z vsemi priloženimi dokazili odstopi komisiji iz 83. člena zakona, ki ugotavlja utemeljenost razlogov in o tem poda mnenje. 10. člen (črtan) 11. člen (prenehanje nastanitve v azilnem domu) (1) Prosilec, ki mu je bil priznan status begunca oziroma mednarodna zaščita, mora z dnem vročitve odločbe o priznanju statusa begunca oziroma mednarodne zaščite, zapustiti azilni dom ali drugo obliko nastanitve iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika. Nastani se ga v integracijski hiši oziroma drugih nastanitvenih kapacitetah ministrstva, razen če ima zagotovljeno zasebno nastanitev. (2) Prosilca, kateremu je bila prošnja zavrnjena z odločbo, ki je postala pravnomočna in izvršljiva, se preda pristojni organizacijski enoti policije. 12. člen (ponovna nastanitev v azilnem domu) Prosilce, ki so nastanjeni na podlagi 7., 8. in 9. člena tega pravilnika, se v primeru spremenjenih okoliščin in na njihovo prošnjo lahko ponovno nastani v azilnem domu. 13. člen (prehrana) (1) Prosilec, ki je nastanjen v azilnem domu, ima pravico do prehrane. Skupna kalorična vrednost celodnevnih obrokov znaša od 8800 do 9700 KJ (2100–2300 kcal). (2) Ranljive skupine iz 15. člena Zakona, so na osnovi ugotovitve pristojnega zdravstvenega delavca ali socialnega delavca upravičene do dodatnih obrokov. Upravičenost do dodatnih obrokov prosilec izkazuje z veljavnim obrazcem, ki ga izpolni zdravstveni ali socialni delavec. Obrazec je kot Priloga št. 4 sestavni del tega pravilnika. (3) Otroci v starosti do 14 let, ki bivajo v azilnem domu, imajo pravico tudi do dopoldanske in popoldanske malice. Šoloobveznim otrokom se zagotavlja tudi šolska malica. (4) Učencem in dijakom prosilcem, ki bivajo v azilnem domu, se v osnovni in srednji šoli zagotavlja tudi šolska prehrana. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za te učence oziroma dijake krije stroške šolske prehrane v višini povprečne subvencije, ki jo za subvencioniranje šolske prehrane zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo subvencioniranje šolske prehrane. Razliko med povprečno višino subvencije in med polno ceno šolske malice krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (5) Učenci in dijaki prosilci, ki ne bivajo v azilnem domu, uveljavljajo pravico do subvencionirane šolske prehrane v skladu s predpisi, ki urejajo subvencioniranje šolske prehrane. (6) Prosilcu s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih izkaže z zdravniškim potrdilom, je zagotovljena ustrezna prehrana. Prosilcu je v skladu z možnostmi lahko zagotovljena prehrana, ki upošteva njegove posebne prehranjevalne navade, kar sporoči pristojnemu socialnemu delavcu. (7) Vsebina jedilnikov se usklajuje mesečno, potrjuje pa jih vodja azilnega doma. (8) Tujcu, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito in je nameščen na oddelku za sprejem, pripadajo ustrezni obroki v skupni višini 2300 kcal. (9) Sredstva za prehrano, do katere so upravičeni prosilci, nastanjeni v azilnem domu, zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 14. člen (Obleka, obutev in higienske potrebščine) (1) Prosilec je ob nastanitvi v azilnem domu upravičen do nastanitvenega paketa. (2) Dodatne higienske potrebščine prosilcem po potrebi dodeljuje pristojni socialni delavec. (3) Prosilcu, ki nima ustreznih oblačil, se od 1. maja do 1. septembra iz skladišča azilnega doma dodelijo ustrezna poletna oblačila in obutev, od 1. septembra do 1. maja pa ustrezna zimska oblačila in obutev. Socialni delavec lahko dodeli prosilcu, glede na vremenske razmere, druga ustrezna oblačila in obutev. (4) Podlaga za izdajo oblačil iz prejšnjega odstavka je obrazec, ki ga izpolni pristojni socialni delavec nastanitvenega oddelka, kjer je prosilec nastanjen. Obrazec je kot Priloga št. 5 sestavni del tega pravilnika. (5) Pristojni organ o izdani obleki, obutvi in higienskih potrebščinah vodi evidenco. 15. člen (stroški oskrbnega dne) Višino stroškov oskrbnega dne za prosilca enkrat letno določi minister, pristojen za notranje zadeve. 16. člen (pogrebni stroški) V primeru smrti prosilca in pogreba v Republiki Sloveniji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, krije nujne stroške pogreba v Republiki Sloveniji, ki so določeni s predpisi Republike Slovenije. 17. člen (pravica do zdravstvenega varstva) (1) Zakonsko določen obseg zdravstvenega varstva prosilca se izvaja preko javne zdravstvene mreže. V izjemnih primerih pa se zagotovi tudi psihiatrična pomoč, kar krije ministrstvo za notranje zadeve. (2) Prosilec uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva z veljavno izkaznico. V izjemnih primerih lahko prosilec uveljavi pravico do zdravstvenega varstva tudi na podlagi potrdila o vloženi prošnji, ki ga izda pristojni organ. (3) Tujec, ki izrazi namen podati prošnjo, je upravičen do nujne medicinske pomoči. (4) Ranljivi osebi s posebnimi potrebami, izjemoma pa tudi drugemu prosilcu, se lahko na njegov predlog, na predlog zakonitega zastopnika ali na predlog pristojnega uslužbenca azilnega doma, odobri dodaten obseg zdravstvenih storitev. Ta obseg določi in odobri komisija iz 83. člena Zakona. (5) Sredstva za zdravstveno varstvo zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. 18. člen (pravica do dela) (1) Prosilec lahko opravlja delo, če je njegova identiteta nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične eno leto po vložitvi prošnje, če v tem času ni bila sprejeta odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu. (2) Za opravljanje dela mora prosilec pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaposlovanja in dela tujcev. Prosilec lahko pridobi delovno dovoljenje za tri mesece, ki se lahko podaljšuje do pravnomočno končanega postopka ali razveljavi po prenehanju statusa prosilca. O tem pristojni organ obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. O prosilčevi zaposlitvi je zavod dolžan obvestiti pristojni organ. (3) Prosilec, ki dela, je dolžan podatke o svoji zaposlitvi (kopijo delovnega dovoljenja, kopijo pogodbe o zaposlitvi, podatke o dohodkih, delovni čas ...), posredovati pristojnemu organu. Pristojni organ za navedene podatke lahko zaprosi tudi delodajalca. 19. člen (dostop do poklicnega usposabljanja) (1) Prosilcu se lahko po poteku roka iz prvega odstavka prejšnjega člena omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja. (2) Sredstva za izvajanje tečajev poklicnega usposabljanja krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 20. člen (pomoč pri vzdrževalnih delih v azilnem domu) (1) Prosilec, nastanjen v azilnem domu, lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo. Pristojni organ najmanj enkrat letno potrdi vrsto in cenik vzdrževalnih del. (2) Nagrada za opravljeno delo se prosilcu dodeli v denarni obliki po postopku, določenem v internem navodilu. (3) Sredstva za nagrade zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 21. člen (pravica do finančne pomoči v primeru razselitve izven azilnega doma) (1) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev izven azilnega doma v skladu s 7. in 9. členom tega pravilnika in nima zagotovljene brezplačne nastanitve ali oskrbe ter nima lastnih sredstev za preživljanje se na podlagi vloge za uveljavljanje finančne pomoči, dodeli finančna pomoč. (2) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev izven azilnega doma v skladu z 8. členom tega pravilnika in se mu ne more zagotoviti namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se na podlagi vloge za uveljavljanje finančne pomoči, dodeli finančna pomoč. (3) Zagotovljena brezplačna nastanitev pomeni, da prosilec na zasebnem naslovu za svojo nastanitev ni dolžan plačevati stroškov najema bivalnega prostora, stanovanjske opreme in obratovalnih stroškov. Zagotovljena brezplačna oskrba pomeni, da ima prosilec urejeno brezplačno oskrbo s prehrano, oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno. (4) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči vloži prosilec pri pristojnemu organu, in sicer na obrazcu, ki je kot priloga št. 6 sestavni del tega pravilnika. K vlogi pa mora predložiti: -       potrdilo o dohodku ali izjavo o tem, da nima lastnih sredstev za preživljanje; -       izjavo, da nima zagotovljene brezplačne nastanitve in/ali oskrbe s prehrano in/ali oskrbe z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno; -       najemno pogodbo za stanovanje ali v primeru brezplačne nastanitve izjavo lastnika stanovanja ali osebe, ki sprejme prosilca v nastanitev, o tem, da je nastanitev brezplačna. (5) Vlogo za uveljavljanje finančne pomoči v primeru družine poda praviloma eden izmed staršev, in sicer za vse družinske člane, v primeru mladoletnega prosilca brez spremstva pa njegov zakoniti zastopnik. (6) Prosilec, ki je razseljen izven azilnega doma ali njegove izpostave in mu je odobrena finančna pomoč, sam krije vse svoje življenjske stroške. 21.a člen (ugotavljanje upravičenosti) Pri ugotavljanju upravičenosti do finančne pomoči se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, določen s predpisi s področja socialnega varstva in dohodki ter prihodki iz petega odstavka 5. člena tega pravilnika. 22. člen (dodelitev finančne pomoči) (1) O dodelitvi finančne pomoči odloči pristojni organ z odločbo. (2) Finančna pomoč pripada prosilcu ob izpolnjevanju pogojev za dodelitev finančne pomoči do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite in se izplačuje enkrat mesečno za pretekli mesec. (3) Finančno pomoč izplačuje uradna oseba pristojnega organa prosilcu ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma. (4) Finančna pomoč se v primeru družine praviloma izplačuje vlagatelju, v primeru mladoletnika brez spremstva pa njegovemu zakonitemu zastopniku. 22.a člen (dolžnost sporočanja in preverjanje okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebni naslov) (1) Prosilci so dolžni pristojnemu organu najkasneje v roku osmih dni pisno sporočiti vsa nova dejstva in okoliščine ter spremembe, ki vplivajo na odločitev o dodelitvi finančne pomoči. (2) Pristojni organ ima pravico do preverjanja vseh okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu, ki vplivajo na odločanje o razselitvi iz azilnega doma in odločanje o finančni pomoči. 23. člen (odmera finančne pomoči) (1) Višina finančne pomoči se prosilcu, ki mu je bila odobrena razselitev izven azilnega doma ali njegove izpostave in ki nima dohodka, določi v višini minimalnega dohodka. (2) Višina finančne pomoči se prosilcu, ki ima dohodek, določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada prosilcu in višino njegovega mesečnega dohodka za pretekli mesec. (3) Višina finančne pomoči se družini prosilca, ki ima dohodek, določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim družinskim članom in seštevkom mesečnih dohodkov vseh družinskih članov za pretekli mesec. (4) Sredstva za finančno pomoč zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 24. člen (merila za izračun finančne pomoči) (1) Višina minimalnega dohodka za prosilca se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih: -       za odraslo osebo ali vlagatelja                                              1,0 -       za vsako naslednjo odraslo osebo v družini                         0,7 -       za otroka do 18 leta starosti                                                 0,7 -       za mladoletnega prosilca brez spremstva                           1,0. (2) Prosilcu se finančna pomoč zmanjša: -       za 15%, če ima zagotovljeno brezplačno nastanitev; -       za 40%, če ima zagotovljeno brezplačno prehrano; -       za 45%, če ima zagotovljeno brezplačno oskrbo z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno. (3) Višina finančne pomoči se na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka ali spremembah, ki vplivajo na odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena. 25. člen (pravica do osnovnošolskega izobraževanja) (1) Pravica prosilcev do osnovnošolskega izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (2) Sredstva za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo. 26. člen (pravica do srednješolskega izobraževanja) (1) Prosilcem se omogoči dostop do izobraževanja na srednjih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Zagotovljena jim je tudi brezplačna uporaba učbenikov iz učbeniškega sklada. (2) Sredstva za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo. 27. člen (zagotavljanje dodatnih materialnih sredstev) Dodatna materialna sredstva za kritje stroškov za nabavo učnih pripomočkov in del drugih stroškov za izvedbo izobraževanja (delovni zvezki, zvezki, copati, barvice, risalni pribor, ekskurzije, kulturni, naravoslovni, športni, tehnični in gospodinjski dnevi), ki jih ne zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo ali lokalna skupnost, zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve, pod pogojem, da prosilci nimajo lastnih dohodkov oziroma sredstev za preživljanje. 28. člen (vstop v izobraževalni sistem) (1) Pristojni organ lahko organizira pripravo prosilca za vstop v izobraževalni sistem. (2) Sredstva za organizacijo priprave iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 29. člen (dostop do institucij) Sredstva za dostop do institucij (žetoni, prevozi s službenimi vozili ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, telefonski impulzi in drugo), ki izvajajo pravice iz tega pravilnika, za tiste prosilce, ki so nastanjeni v azilnem domu, zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 30. člen (pravica do humanitarne pomoči) Prosilci so upravičeni do humanitarne pomoči, ki jo na področju mednarodne zaščite izvajajo nevladne, medvladne in vladne organizacije. Ta obsega zlasti materialno, kulturno, psihosocialno pomoč, organiziranje varstva za otroke, izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih ter druge oblike pomoči prosilcem. III. KOMISIJA 31. člen (imenovanje komisije) (1) Za zagotavljanje pravice do razselitve na zasebni naslov za prosilce z zdravstvenimi razlogi ali drugimi utemeljenimi razlogi in pravice do zdravstvenega varstva iz 83. in 84. člena Zakona se ustanovi komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija). (2) Komisijo imenuje in razrešuje minister, pristojen za notranje zadeve. Komisija se imenuje za dobo štirih let. 32. člen (sestava komisije) (1) Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani ter člani, ki jih nadomeščajo v primeru njihove odsotnosti. (2) Za predsednika komisije se imenuje vodja azilnega doma, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča njegov namestnik. (3)Trije člani komisije in člani, ki jih nadomeščajo v primeru njihove odsotnosti se imenujejo iz vrst zaposlenih na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, in sicer: -       en član in član, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti mora opravljati delo socialnega delavca ali psihologa, -       en član in član, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti mora opravljati delo medicinskega tehnika, -       en član in član, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti mora biti doktor medicine in imeti veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije. (4) Minister, pristojen za notranje zadeve, povabi k sodelovanju enega člana komisije in člana, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti, iz vrst nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodne zaščite. (5) Za opravljanje nalog iz druge alineje 33. člena tega pravilnika minister, pristojen za zdravje, v komisijo imenuje dodatnega člana in člana, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti (razširjena komisija). 33. člen (naloge komisije) Komisija daje mnenja oziroma ugotavlja upravičenost do: -       razselitve na zasebni naslov zaradi razlogov iz tretjega odstavka 83. člena Zakona, -       dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 84. člena Zakona. Komisija daje mnenja iz prve alineje, mnenja glede druge alineje pa daje razširjena komisija. Priloga št. 1: Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito Priloga št. 2: Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine izkaznice prosilca za mednarodno zaščito Priloga št. 3: Vloga za  razselitev izven azilnega doma Priloga št. 4: Izdaja posebnih ali dodatnih obrokov Priloga št. 5: Predlog za izdajo blaga iz skladišča Priloga št. 6: Vloga za uveljavljanje finančne pomoči Priloga št. 7: Poročilo o ogledu stanovanja Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 67/08) vsebuje naslednji končni določbi: »IV. KONČNI DOLOČBI 34. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcev za azil (Uradni list RS, št. 121/06). 35. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 40/10) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 17. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.