1. člen (vsebina sklepa) (1) Ta sklep podrobneje določa vrste in lastnosti naložb zavarovalnic, ki so financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (v nadaljevanju naložbe kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada zavarovalnic), omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje ter način in roke poročanja. (2) Ta sklep določa tudi način in roke poročanja o vrstah in vrednosti naložb zavarovalnic, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij. (3) Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za zavarovalne in pozavarovalne poole ter pokojninske družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. člen (vrste in lastnosti kritnega premoženja) (1) Kritno premoženje lahko predstavljajo samo naložbe: 1.      iz 1. do 18. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar, 2.      kratkoročne terjatve iz naslova obresti od naložb kritnega premoženja iz 1., 2., 3. in 13. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar ter kratkoročne terjatve iz naslova drugih donosov od naložb kritnega premoženja, 3.      terjatve do zavarovalcev za zavarovalne premije iz naslova premoženjskih zavarovanj, kjer je od pripoznanja terjatve do presečnega datuma za poročanje (zadnji dan tromesečja) preteklo manj kot tri mesece, 4.      terjatve do zavarovalnic in pozavarovalnic za pozavarovalne premije z dospelostjo do treh mesecev in 5.      terjatve iz naslova prodaje ali nakupa vrednostnih papirjev, prodanih oziroma kupljenih na datum ali dan pred datumom poročanja, nastale zaradi zamika pri poravnavi. (2) Za druge dolžniške vrednostne papirje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar se štejejo tudi sestavljeni vrednostni papirji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -        glavnica oziroma osnova vrednostnega papirja je dolžniški vrednostni papir; -        donos vrednostnega papirja je lahko vezan na gibanje obrestnih mer, gibanje lastniških vrednostnih papirjev, gibanje indeksov, gibanje vrednosti točk skladov, gibanje valutnih tečajev; -        izdajatelj vrednostnega papirja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD oziroma se z vrednostnim papirjem trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD; -        vrednostni papir oziroma izdajatelj vrednostnega papirja mora imeti primerno bonitetno oceno oziroma mora za vrednostni papir jamčiti tretja oseba, ki je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD s primerno bonitetno oceno; -        zagotovljeno mora biti najmanj 100% vračilo glavnice vrednostnega papirja ob zapadlosti. Za primerno bonitetno oceno vrednostnega papirja in izdajatelja vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena oziroma tretje osebe, ki za ta papir jamči, se šteje ocena, ki ni nižja od ocene BBB- pri Standard & Poor's oziroma Fitch-IBCA oziroma Baa3 pri Moody's. Med sestavljene dolžniške vrednostne papirje ne štejemo dolžniških vrednostnih papirjev s spremenljivo obrestno mero, dolžniških vrednostnih papirjev, ki se revalorizirajo z inflacijo in dolžniških vrednostnih papirjev, ki vsebujejo opcije odpoklica. (3) Med dovoljene naložbe kritnega premoženja in kritnega sklada se štejejo tudi vlaganja v sklade zasebnega lastniškega kapitala, vendar skupni znesek vlaganj ne sme presegati 1% zavarovalno tehničnih rezervacij. Vložek v hedge sklad, kot obliko skladov zasebnega lastniškega kapitala ni dovoljena naložba. (4) Za zavarovanje terjatev iz naslova posojil iz 9. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar se lahko upoštevajo le likvidni vrednostni papirji iz 1. in 2. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar, ocenjeni s primerno bonitetno oceno, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena ter likvidni vrednostni papirji iz 4. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar. (5) Posojila iz 10. točke prvega odstavka 121. člena ZZavar so ustrezno zavarovana, kadar vrednost zavarovanja presega vrednost odobrenega posojila skupaj z obračunanimi obrestmi, morebitnimi sodnimi stroški in zamudnimi obrestmi, kot tudi morebitnimi stroški izvedbe odprodaje zastavljenega ali pridržanega premoženja. 3. člen (kritni sklad) (1) Za naložbe kritnih skladov se uporabljajo določbe 2. člena tega sklepa, razen za naložbe kritnega sklada iz 2. in 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar v delu, v katerem niso vezane na minimalno zajamčeno izplačilo. (2) Naložbe kritnega sklada iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar lahko obsegajo samo tržne vrednostne papirje in investicijske kupone vzajemnih skladov, ki so usklajeni z Direktivo o investicijskih skladih ter kratkoročne depozite in denarna sredstva. Navedene naložbe so tudi edine vrste naložb, ki jih zavarovalnica lahko opredeli v zavarovalni pogodbi ali v prospektu kritnega sklada iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar. Za navedene naložbe mora biti zagotovljen delujoč trg, ki bo omogočal zanesljivo vrednotenje po pošteni vrednosti, ki predstavlja vrednost, po kateri bi si takšno naložbo izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki, ki sta medsebojno neodvisni in enakopravni. (3) Zavarovalnica mora oblikovati ločene kritne sklade iz 3. točke drugega odstavka 127. člena ZZavar za zavarovalne pogodbe ali prospekte, če le-ti opredeljujejo različno naložbeno politiko. V pravilih upravljanja kritnega sklada, zavarovalnih pogojih in v prospektu mora biti zapisan način izračuna čiste vrednosti sredstev (ČVS), vrednosti enote premoženja kritnega sklada, postopek vplačil premij in izplačil iz kritnega sklada (vključno s pogoji in omejitvami le-teh), kot tudi določitev datuma konverzije vplačil in izplačil iz kritnega sklada. 4. člen (vrednotenje naložb) (1) Naložbe iz 2. člena tega sklepa ter naložbe, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, se vrednotijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (Uredba 1606/2002/ES in Uredba 1725/2003/ES s spremembami, v nadaljevanju: MRSP), sklepom, ki ureja podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov ter tem sklepom. (2) Vrednost vseh posojil in terjatev, ki se lahko vključijo med naložbe kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada, je potrebno vrednotiti preudarno, ter pri tem upoštevati tveganje zneskov, ki niso unovčljivi. Kritno premoženje se vrednoti brez obveznosti, ki so nastale za njihovo pridobitev. Terjatve do tretjih oseb se upoštevajo kot naložbe kritnega premoženja in kritnega sklada le v znesku, zmanjšanem za pripoznane obveznosti tem istim tretjim osebam. (3) Pri odločanju o tem, ali je trg za nek finančni instrument delujoč, se poleg meril in sodil navedenih v prvem odstavku tega člena, uporabijo tudi merila in sodila, ki so predpisana za določanje likvidnih finančnih instrumentov v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, Direktivo o trgih finančnih instrumentov in Uredbo Komisije ES o izvajanju direktive o trgih finančnih instrumentov. Če se na podlagi navedenih meril in sodil ugotovi, da trg za finančni instrument ni delujoč, določi zavarovalnica pošteno vrednost z uporabo ustrezne tehnike ocenjevanja vrednosti (modela vrednotenja), ki je skladna z MRSP in navodilom Sveta za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB) o uporabi poštene vrednosti v razmerah, ko so finančni trgi neaktivni, z naslovom »Measuring and disclosing the fair value of financial instruments in markets that are no longer active« (v nadaljevanju: navodilo), objavljeno v oktobru 2008 na spretni strani IASB. (4) Kadar zavarovalnica za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva, za katerega ne obstaja delujoč trg, uporabi model vrednotenja in predstavlja to finančno sredstvo za zavarovalnico pomembno naložbo, mora model vrednotenja pregledati pooblaščeni revizor, ki revidira njeno letno poročilo. Zavarovalnica v roku osmih dni po prejetju mnenja pooblaščenega revizorja le-tega skupaj z modelom vrednotenja predloži Agenciji za zavarovalni nadzor. Zavarovalnica mora v letnem poročilu razkriti vsa pojasnila v zvezi z uporabljenim modelom vrednotenja, navedena v MRS 32, MRS 39 in MSRP 7. 5. člen (način in roki poročanja) (1) Zavarovalnica mora Agenciji za zavarovalni nadzor posredovati poročilo o vrstah, lastnostih, vrednosti in lokalizaciji naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter o naložbah, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: poročilo) po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja, v roku enega meseca po izteku posameznega obdobja, v obliki, predpisani z Navodilom o načinu elektronskega poročanja zavarovalnice o naložbah kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter o naložbah, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: navodilo). Zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne posle sklepanja in izvrševanja pogodb o pozavarovanju (pozavarovalnice) in pozavarovalni pooli, predložijo poročilo z enomesečnim zamikom glede na navedeni rok. (2) Če obstaja bonitetna ocena izdajatelja oziroma vrednostnega papirja, je zavarovalnica dolžna v poročilu o naložbah izkazati tudi bonitetno oceno izdajatelja oziroma vrednostnega papirja, skupaj z imenom bonitetne agencije, ki je izdala oceno. Hkrati je zavarovalnica dolžna nemudoma obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, če bonitetna ocena izdajatelja oziroma vrednostnega papirja iz 2. točke drugega člena, pade pod dovoljeno mejo. Hkrati s prvim vpisom bonitetne ocene v poročilo o naložbah in ob vsaki spremembi le-te pošlje zavarovalnica na Agencijo za zavarovalni nadzor tudi dokazilo o bonitetni oceni izdajatelja oziroma vrednostnega papirja (na primer izpis iz informacijskega sistema Bloomberg). (3) V primeru nakupa dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa pošlje zavarovalnica na Agencijo za zavarovalni nadzor v roku 15 delovnih dni od dneva nakupa naslednje listine in podatke: -        prospekt vrednostnega papirja (v slovenskem oziroma angleškem jeziku); -        kupoprodajno pogodbo s podpisi odgovornih oseb zavarovalnice; -        dokazilo o bonitetni oceni vrednostnega papirja, izdajatelja oziroma tretje osebe, ki jamči za vrednostni papir (na primer izpis iz informacijskega sistema Bloomberg); -        opis vrednostnega papirja: vrsta dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka drugega člena tega sklepa, njegove osnovne značilnosti (med temi tudi dokazilo, da je zagotovljeno 100% vračilo glavnice), opredelitev glavnice ali degresivnega dela ter njegovega potencialnega donosa ali agresivnega dela; -        popolni pregled in ovrednotenje glavnih tveganj, ki se jim bo pri poslovanju z dolžniškimi vrednostnimi papirji iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa izpostavljala zavarovalnica, to je tveganja, povezanega s tržno ceno, obrestnega tveganja, valutnega tveganja, likvidnostnega tveganja in kreditnega tveganja; -        navedbo borze, kjer vrednostni papir kotira; -        vrednost celotne izdaje in število lotov v izdaji; -        organizator izdaje ali »market maker«; -        namen investicije v vrednostni papir (imetništvo do zapadlosti, trgovanje …); -        morebitne druge bistvene informacije v zvezi z vrednostnim papirjem in njegovim nakupom. (4) V primeru, da se podatki v času imetništva dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka drugega člena tega sklepa pomembno spremenijo oziroma da nastopi dogodek, ki resno ogrozi kreditno sposobnost izdajatelja, mora zavarovalnica o tem v roku 8 delovnih dni obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor. (5) Zavarovalnica mora na Agencijo za zavarovalni nadzor skupaj s poročilom o naložbah v posameznem koledarskem letu (letnim poročilom), poslati tudi poročilo o realizirani donosnosti sestavljenih vrednostnih papirjev. (6) Zavarovalnica, ki je vložila sredstva v sklade zasebnega lastniškega kapitala, za namen poročanja smiselno uporabi določbe iz tretjega odstavka tega člena. Sklep o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 115/07) vsebuje naslednji končni določbi: »6. člen (prenehanje uporabe sklepa) Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa prenehata veljati Sklep o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter načinu in rokih poročanja (Uradni list RS, št. 3/05) in Sklep o poročilu glede vrst in vrednosti naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 118/05 in 31/06). 7. člen (uveljavitev sklepa) Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 99/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen (uveljavitev sklepa) Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.