1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S to uredbo se določa metodologija, po
kateri se ugotavlja, ocenjuje in dokumentira škoda in druge posledice (v
nadaljnjem besedilu: škoda), ki jih povzročajo naravne in druge nesreče kot so
potres, udor, poplava, zemeljski ali snežni plaz,
visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, neurje, toča ter industrijska
nesreča (v nadaljnjem besedilu: nesreča), razen škode, ki jo ocenijo vodje
intervencij ali drugi poročevalci v skladu s predpisi o organizaciji in
delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
(2) Škoda, ocenjena po metodologiji iz
prejšnjega odstavka, je podlaga za pripravo predlogov za odpravo posledic
nesreč in usmerjanje priprav varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo
naslednji pomen:
1.   Izraz nesreča se v tej
uredbi uporablja tudi za tiste vrste nesreč, ki jih predpisi o odpravi posledic
naravnih nesreč opredeljujejo kot neugodne vremenske razmere (zmrzal, toča, led
ali žled, deževje ali suša). Za zmrzal se šteje tudi slana, če povzroči
spomladansko ali zimsko pozebo, za deževje pa neurje, ki skupaj z močnim
deževjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji.
2.   Škoda je posledica
nesreče, ki nastane zaradi zmanjšanja količine, kakovosti, tržne in uporabne
vrednosti na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovane
stvari) glede na čas, vrsto, obliko, obseg in intenzivnost nesreče, ter
posledica izpada prihodkov zaradi nesreče. Škoda, ocenjena po tej metodologiji,
je izenačena z neposredno škodo in škodo v gospodarstvu (škoda na strojih in
drugi opremi, na uničenih zalogah in izpad prihodkov), ki ju določajo predpisi
o odpravi posledic naravnih nesreč.
3.   Škodni primer je
primer, ko v določenem trenutku zaradi določene nesreče nastane škoda na
stvareh, v kmetijski proizvodnji ali v gospodarstvu.
4.   Škodna skupina je več
škodnih primerov, ki nastanejo iz istega vzroka v omejenem časovnem obdobju 72
ur, ki imajo iste ali podobne značilnosti. Škoda zaradi neugodnih vremenskih
razmer ali zaradi množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov in
živalskih bolezni nastane, ko so izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi o
odpravi posledic naravnih nesreč in to uredbo. Škodna skupina je tudi več
škodnih primerov, ki nastanejo iz istega ali enakega razloga v daljšem časovnem
obdobju, če je z zakonom določena vrsta škodnih primerov in obdobje, v katerem
se ugotavlja škodna skupina.
5.   Oškodovanci so
lastniki ali uporabniki poškodovanih stvari oziroma gospodarske družbe,
samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: gospodarski subjekti).
6.   Regija je geografsko
zaokroženo območje ali del državnega ozemlja, ki ga povezujejo geografske,
urbane ali druge značilnosti, določene s predpisi o organizaciji in delovanju
sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
7.   Za zemeljski plaz po
tej uredbi se šteje zemeljski plaz in udor, ki ogrozi naselje ali več naselij,
gradbene inženirske objekte, zlasti objekte transportne infrastrukture oziroma
drugo premoženje v velikem obsegu, in ne vključuje usadov, podorov in drugih
podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine in
neurja, oziroma sprememb, ki občasno nastanejo na nesaniranih plazovih.
2. IZHODIŠČA IN NAČELA ZA OCENJEVANJE ŠKODE
3. člen
Škoda se po tej metodologiji ugotavlja in
ocenjuje po naslednjih škodnih skupinah:
1.    Zemljišča:
1.1   gozdovi;
1.2   kmetijska
zemljišča;
1.3   zemljišča
za gradnjo.
2.    Objekti:
2.1   stavbe
(stanovanjske in nestanovanjske);
2.2   gradbeni
inženirski objekti;
2.2.1  objekti transportne
infrastrukture (ceste, železnice, mostovi in drugo);
2.2.2  distribucijski cevovodi
za vodo in odpadno vodo;
2.2.3  vodni objekti in drugo;
2.2.4  elektroenergetski vodi
in telekomunikacijsko omrežje.
3.    Osnovna
in obratna sredstva:
3.1   osnovna in obratna
sredstva – premičnine in zaloge;
3.2   tekoča kmetijska
proizvodnja;
3.3   večletni nasadi.
4.    Kulturne
dobrine:
4.1   kulturni in sakralni
objekti, spominska obeležja, muzeji in drugo;
4.2   premična dediščina
(umetnine in drugo).
5.    Izpad prihodkov v gospodarstvu;
6.    Drugo.
4. člen
Škoda se deli na:
1.      primarno,
ki obsega nujne glavne in spremljajoče stroške za povrnitev in postavitev
poškodovane stvari v stanje, v katerem je bila pred nastankom nesreče ter
stroške popravil in zamenjave poškodovanih delov ali sklopov (v nadaljnjem
besedilu: PŠ), če s to uredbo ni drugače določeno. V primarno škodo se vštevajo
tudi stroški čiščenja kraja nastanka škode, rušenja poškodovanih in neuporabnih
delov, njihov odvoz ter nujni zagonski stroški;
2.      sekundarno,
ki obsega stroške delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter nujnih
zaščitnih ali preventivnih ukrepov za zavarovanje ljudi, živali ter drugih
poškodovanih stvari pred še večjo poškodbo ali uničenjem. Obsega nujna zaščitna
dela, kot so varovalni nasipi, okopi, opornice, črpanje, odstranjevanje,
škropljenje, preoranje, dognojevanje in druge podobne ukrepe. V sekundarno
škodo se štejejo stroški zaščitnih ukrepov ter posegov (začasna preselitev,
začasna nastanitev, cepljenje, deratizacija in drugi) s katerimi se
zagotavljajo osnovni pogoji za življenje, ter stroški modelnih raziskav in
simulacij, ocenjevanja škode ter drugih aktivnosti za izpopolnitev ocen stopnje
poškodovanosti in škode.
5. člen
(1) Na velikost škode vpliva ugotovljena
stopnja poškodovanosti poškodovane stvari. Poškodovanost se ugotavlja s
primerjavo stanja poškodovane stvari tik pred nesrečo in stanja po nesreči. Pri
tem se upošteva tudi življenjsko dobo ter možnosti in vpliv lastne sposobnosti
obnavljanja poškodovane stvari.
(2) Poškodovana stvar je praviloma delno
poškodovana, če primarna škoda ne presega 50 odstotkov vrednosti poškodovane
stvari, glede na stanje tik pred nesrečo. Stroški povrnitve v prejšnje stanje z
vrednostjo rešenih delov, lahko le delno presegajo vrednost poškodovane stvari
pred nastankom nesreče. Poleg tega mora biti poškodovana stvar primerna ali
sposobna za povrnitev v prejšnje stanje.
(3) Poškodovana stvar je praviloma uničena,
če stroški povrnitve v prejšnje stanje, povečani za vrednost rešenih delov,
bistveno presegajo vrednost poškodovane stvari pred nastankom nesreče
(ekonomska totalka). Poškodovana stvar je praviloma
uničena tudi, če je ni mogoče obnoviti in nima lastne sposobnosti obnavljanja
(tehnična totalka). Pri tem se upošteva tudi življenjska doba poškodovane
stvari oziroma njen preostanek.
6. člen
(1) Ugotavljanje škode obsega zbiranje
količinskih, vrednostnih in drugih podatkov ter osnov za ocenjevanje škode
glede na vrsto nesreče in njen obseg.
(2) Ocenjevanje škode obsega oceno škode na
podlagi podatkov in osnov iz prejšnjega odstavka.
(3) Ocenjevanje škode lahko obsega
predhodno cenitev in končno oceno škode.
7. člen
(1) Predhodna cenitev škode je splošna
predhodna ocena stanja in višine škode po nesreči. Izdela se po potrebi in v
primeru večjih nesreč, glede na njihov obseg in posledice. Izdela se na podlagi
obstoječih statističnih raziskav in evidenčnih podatkov, ki jih vodijo državni
organi, strokovna združenja, gospodarske in druge zbornice, zavarovalnice in
drugi. Predhodna cenitev se izvede tudi z ogledi prizadetih poškodovanih stvari
ter z uporabo letalskih, satelitskih, meteoroloških in drugih posnetkov ter s
presojo pričakovanih posledic in potrebnih nujnih ukrepov. V posameznih
dejavnostih se upoštevajo tudi standardna merila stroke v kombinaciji z
vzorčnimi posnetki ali simulacijo rezultatov in vzorčnih analiz. S predhodno
cenitvijo se ugotovi tudi nastanek in obseg nesreče, pri katerem ni mogoče
takoj po nesreči oceniti dokončne škode.
(2) Predhodna cenitev škode se izdela
zlasti v primeru zemeljskega plazu žleda, pozebe, suše in toče. Ugotovitve iz
predhodne cenitve se v času do končne ocene škode preverjajo tudi s kontrolnimi
pregledi poškodovane stvari.
(3) O izdelavi predhodne cenitve in
izvajanju kontrolnih pregledov odloča Uprava Republike Slovenije za zaščito in
reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) samostojno ali na pobudo pristojnih
državnih organov, pooblaščenih javnih zavodov ter zbornic.
(4) Predhodna cenitev škode se praviloma
izdela v treh dneh po nesreči oziroma, ko so nastale razmere, na podlagi
katerih je možno ugotoviti nastanek nesreče (suša).
8. člen
(1) Končna ocena škode se opravi na podlagi
cenitev ter z uporabo izhodišč, metod, osnov, meril in kriterijev, določenih s
to uredbo. V končni oceni škode morata biti ločeno izkazani primarna in
sekundarna škoda.
(2) Ocenjevanje se lahko opravi tudi
kombinirano z raziskovalnim ocenjevanjem znotraj posamezne dejavnosti z
namenom, da se sprejmejo ustrezne odločitve o ukrepih za odpravo posledic
nesreče. V postopku ocenjevanja se mora ugotoviti stopnja poškodovanosti,
značilnosti nesreče in poškodb ter druga dejstva, ki so pomembna za odpravo
posledic nesreče. Ugotoviti je potrebno tudi nevarnosti ponovitve nesreče,
primernost objektov za uporabo, nosilnost, ekološke in druge vplive. Tudi pri
kombiniranem ocenjevanju mora biti škoda izkazana ločeno na primarno in
sekundarno škodo.
(3) V škodnih primerih, kjer osnove, merila
in kriteriji niso določeni s to uredbo, se upošteva načelo podobnosti po namenu
in vsebini ter primerljivosti in ekonomičnosti glede na prostor, vrsto nesreče
in čas.
(4) Končna ocena škode se praviloma izdela
v dveh mesecih po nesreči, v kmetijstvu pa pred spravilom oziroma najkasneje v
enem mesecu po spravilu pridelka. Če se škoda ocenjuje zaradi enakih ali
različnih vrst nesreč v daljšem časovnem obdobju, določenem z zakonom, rok za
izdelavo končne ocene škode začne teči z iztekom obdobja, določenega z zakonom.
3. OCENJEVANJE ŠKODE
9. člen
(1) Škoda se ocenjuje:
1.      s
primerjavo dejanske vrednosti poškodovane stvari pred in po nesreči;
2.      z
ocenjevanjem po stroškovnem principu za povrnitev v stanje pred nesrečo;
3.      z
ocenjevanjem zmanjšanja uporabne vrednosti poškodovane stvari;
4.      s
primerjalno presojo na podlagi vzorcev.
(2) Če je škoda posledica dveh ali več
različnih nesreč se škoda oceni za vsako nesrečo posebej v skladu s to
metodologijo.
10. člen
(1) Škoda se
ocenjuje s primerjavo stanja poškodovane stvari pred in po nesreči (primerjalna
metoda) po obrazcu
ŠK =
Vo – VŠD,
pri čemer je
ŠK = višina škode v eurih,
Vo
= ocenjena dejanska vrednost pred nesrečo v eurih, z upoštevanjem vpliva
amortizacije, pri škodi na zalogah pa z upoštevanjem sprememb vrednosti zaradi
tržnih razmer,
VŠD = vrednost po nesreči v eurih;
ali po obrazcu
ŠK =
Vo x SP (% / 100) + SŠ
pri čemer je
SP = stopnja poškodovanosti izražena v
faktorju do 1,00,
SŠ = sekundarna škoda.
(2) Vse vrednosti morajo biti izračunane po
istih kriterijih in v skladu s to uredbo. Stopnja poškodovanosti se oceni na
podlagi ogleda in strokovne presoje.
11. člen
(1) Po
stroškovnem principu se škoda oceni z ugotovitvijo potrebnih stroškov za
nadomestitev primarne škode na podlagi predračunov ali obračunov. Pri tem se
mora upoštevati merila, kriterije in cenovne osnove določene s to metodologijo
oziroma, če te niso določene, cene, ki so predpisane ali dokumentirane z
realnimi kalkulacijami. Škoda se oceni po obrazcu:
ŠK =
SPŠ – VA,
pri čemer je
SPŠ = vsota vseh potrebnih stroškov za
nadomestitev primarne škode v eurih,
VA = vrednost amortizacije poškodovane stvari
v eurih.
(2) Med potrebne stroške ne spadajo
stroški, ki predstavljajo izboljšave na poškodovani stvari glede na stanje pred
nesrečo ter stroški zajeti v sekundarni škodi.
12. člen
(1) S strokovno in cenitveno presojo
zmanjšane uporabne vrednosti poškodovane stvari se škoda oceni zlasti na večjih
primarnih in oskrbnih sistemih, elektrarnah, toplarnah in drugih sistemih, kjer
je uporaba načinov ocenjevanja iz 10. in 11. člena te uredbe nezadostna in je
zaradi posebnih značilnosti teh sistemov potrebna dodatna cenitvena obdelava.
(2) Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka
za poškodovano stvar, ki je bila ob nesreči v varni uporabi in je bila takrat
njena knjižna vrednost enaka ničli, se za izhodiščno vrednost upošteva največ
do 30 odstotkov za nepremičnine, za premičnine pa največ do 20 odstotkov
povprečne nabavne vrednosti za enak ali podoben sistem.
13. člen
(1) Škoda se oceni na podlagi vzorcev s
primerjalno presojo začetnega in spremenjenega stanja, ki omogočajo realno
presojo poškodovanosti in oceno škode (žled, pozeba, suša, poplava in podobne
nesreče) glede na izhodiščno vrednost poškodovane stvari.
(2) Če je s posebnim predpisom določen
postopek za ocenjevanje škode na določeni stvari, se lahko uporabi tak predpis,
tudi za oceno škode za namene določene s to uredbo. Pri tem posebni predpis ne
sme biti v nasprotju z načeli in izhodišči za ocenjevanje škode po nesrečah po
tej uredbi.
14. člen
Vse izračunane vrednosti za poškodovane
stvari, ki so izračunane po 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe, predstavljajo
dejansko nadomestno vrednost, ki temelji na nabavnih cenah oziroma povprečnih
tržnih cenah, namenu in vrsti uporabe, stopnji opremljenosti in upoštevanju
starosti poškodovane stvari.
15. člen
(1) Za dokazovanje, ocenjevanje in
izkazovanje škode pri vseh vrstah nesreč se uporabljajo podatkovne osnove,
merila, kriteriji in cenovne osnove.
(2) Škoda se ugotavlja in ocenjuje po
lastnikih ali uporabnikih, lokalnih skupnostih in po potrebi po katastrskih
občinah.
(3) Če je nesreča povzročila škodo tudi
prekomejno, se oceni samo škoda na območju Republike Slovenije.
16. člen
(1) Podatkovne osnove so:
-      
splošne, kot so lokacija, vrsta poškodovane stvari, naslov ali sedež,
lastništvo, vrsta in čas nesreče, škodna skupina, namembnost in dejavnost;
-      
tehnične, kot je opis stanja in značilnosti poškodovane stvari glede na
namen, vrsto uporabe, starost in tehnične podatke.
(2) Za podatkovne osnove iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo tudi šifranti določeni s predpisi o organizaciji in
delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter javne evidence.
17. člen
Merila so čas, cenitveni parametri,
normativi in standardi, strukture cenovnih in drugih odnosov, koeficienti ter
amortizacija, kot jih določa izvedeniška cenitvena stroka.
18. člen
Kriteriji so metodološko enotni in se
uporabljajo pri presoji:
-      
stanja poškodovanosti v fizičnem, uporabnem in vrednostnem pogledu;
-      
možnosti večanja ali manjšanja poškodb glede na naravo poškodovane
stvari, vključno z upoštevanjem lastne sposobnosti za obnavljanje;
-      
varnosti uporabe in ukrepov za zaščito;
-      
smotrnosti posegov za povrnitev v prejšnje stanje oziroma drugih
ukrepov.
19. člen
(1) Cenovne osnove so merila, izračunana v
obliki povprečnih ali enotnih cen, s katerimi se izračuna škoda po enem od
načinov iz 9. člena te uredbe.
(2) Povprečne ali enotne cene so izračunane
po splošnih kalkulativnih osnovah, normativih ter standardih glede na
značilnosti in vrsto poškodovane stvari.
(3) Cenovne osnove so izračunane kot cene
na enoto za posamezno delo ali storitev, ki jo je potrebno opraviti za
enostavno obnovo poškodovane stvari ter kot cene za prostorsko enoto, s
katerimi se izračuna nabavna vrednost poškodovane stvari.
(4) Cenovna osnova, ki pa se ne uporablja
za stavbe, je tudi knjigovodska ocenjena ali nabavna vrednost in vrednost po
odpisu amortizacije v letu, v katerem se ocenjuje škoda.
(5) Cenovne osnove za ocenjevanje
škode po tej metodologiji določi uprava na podlagi statističnih podatkov v
sodelovanju s pristojnimi ministrstvi oziroma drugimi službami in organizacijami
ter jih objavi na svoji spletni strani. Uprava lahko po potrebi za ocenjevanje
škode ob določeni vrsti nesreče določi posebne cenovne osnove, če že objavljene
cenovne osnove niso zadostne. Uprava pri določanju cenovnih osnov praviloma
upošteva regijsko primerljive cene glede na kraj nesreče.
(6) Cenovne osnove iz prejšnjega odstavka
uprava praviloma objavlja v začetku leta, vendar le, če so se cene po
posameznih področjih v preteklem letu povečale ali zmanjšale za več kot 10
odstotkov.
20. člen
Vpliv starosti poškodovane stvari se
upošteva pri vseh načinih ocenjevanja škode, določenih v 9. členu te uredbe,
razen za vodogradbene ali druge naprave, zemljišča in stavbe ter gradbene
inženirske objekte, ki zagotavljajo varnost v prostoru oziroma se njihovo delovanje
ne zaračunava kot strošek.
4. OCENJEVANJE ŠKODE PO ŠKODNIH SKUPINAH
4.1 Zemljišča
4.1.1 Splošne določbe
21. člen
(1) Škodo na samem zemljišču se ugotavlja v
višini vrednosti del, potrebnih za vzpostavitev zemljišča v stanje pred nesrečo
in na vseh izboljšavah, ki so bile opravljene za doseganje koristnejše,
varnejše in funkcionalnejše izrabe zemljišča. Praviloma škoda na zemljiščih,
razen v gozdovih in kmetijskih zemljiščih, ne more biti popolna.
(2) Izboljšave na zemljišču so:
-      
ureditvena dela, odvajanje zalednih voda, varstvo pred erozijo in
plazenjem;
-      
namakalni, osuševalni ali melioracijski posegi;
-      
gozdne prometnice (ceste, vlake);
-      
parkovne ureditve;
-      
zunanja ureditvena dela ob stavbah;
-      
lokalna gospodarska javna infrastruktura.
(3) Pri izboljšavah na zemljiščih iz
prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati vpliv amortizacije oziroma staranja.
4.1.2 Gozdovi
22. člen
(1) Škoda v vseh razvojnih fazah gozda
(mladje, gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak) se ugotavlja z vzorčenjem.
(2) Škoda se ocenjuje po stopnjah
poškodovanosti, od katerih je odvisen tudi zmanjšan vrednostni donos gozda.
(3) Podrobnejša merila za ocenjevanje škode
v gozdovih zaradi nesreč predpiše minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju
z ministrom, pristojnim za finance.
(4) Škodo na gozdovih praviloma ocenjuje
Zavod za gozdove Slovenije.
4.1.3 Kmetijska zemljišča
23. člen
Škoda na kmetijskem zemljišču se oceni v
višini vrednosti del, potrebnih za vzpostavitev kmetijskega zemljišča v stanje
pred nesrečo. Za uničeno kmetijsko zemljišče se oceni zemljišče, na katerem ni
smotrno izvajati del za vzpostavitev v stanje pred nesrečo in ga ni več mogoče
uporabljati za kmetijsko dejavnost. Ceno kmetijskega zemljišča se določi na
podlagi povprečnih cen kmetijskih zemljišč v regiji.
24. člen
Škoda na namakalnem ali melioracijskem
sistemu se oceni na podlagi površine oziroma števila poškodovanih ali uničenih
sistemov.
4.1.4 Zemljišča za gradnjo
25. člen
(1) Zemljišča za gradnjo so zazidana in
nezazidana. Nezazidano zemljišče za gradnjo je zemljišče, predvideno s
prostorskimi akti za zazidavo.
(2) Izboljšave na zemljiščih za gradnjo
obsegajo zunanja ureditvena dela na gradbeni parceli, in sicer:
-      
posestne ograje vseh vrst;
-      
ureditev površin z dostopi, rampami in stopnicami;
-      
višinsko stabilizacijo zemljišča s škarpami, terasami, zidovi ali
opornimi zidovi;
-      
odvajanje meteornih in zalednih voda, drenaže;
-      
urejen vrt, parkovno in travnato ureditev ter sadna in hortikulturna
drevesa;
-      
dostope in objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(3) Zunanja ureditvena dela so lahko:
-      
skromne izvedbe brez posestne ograje le z vrtom in dostopom;
-      
srednje izvedbe s posestno ograjo v lažji izvedbi (mreža, les), vrtom,
trato in robniki;
-      
boljše izvedbe z masivno posestno ograjo, vrtom, trato in robniki.
(4) Zunanja ureditvena dela iz prejšnjega
odstavka se glede na izvedbo lahko oceni s faktorjem od 0,90 do 1,10.
26. člen
(1) Škoda na zemljišču za gradnjo se oceni
po obrazcu iz 10. ali 11. člena te uredbe.
(2) Škoda na ograjah in zunanjih
ureditvenih delih se oceni s smiselno uporabo cenovnih osnov, določenih s to
uredbo za stavbe in oceno delne škode na stavbah.
4.2 Objekti
4.2.1 Stavbe
27. člen
Vrednost stavb pred nesrečo se določi na
podlagi:
1.      neto
uporabne tlorisne površine stavbe, določene s SIST ISO 9836;
2.      gradbene
cene za m2;
3.      obrabljenosti
stavbe (amortizacija);
4.      uporabe
regijskega faktorja, ki se določi glede na gradbeno ceno za določeno vrsto
stavbe;
5.      dodatka
ali odbitka za izvedbo del.
28. člen
(1) Pri oceni škode na stavbah v gradnji se
upoštevajo naslednje gradbene faze:
-      
preddela, ureditev gradbišča in postavitev začasnih objektov, naprav in
opreme;
-      
prva, izkop gradbene jame, vgraditev podložnega betona, izdelava
zidanih, betonskih ali armirano betonskih temeljev ali temeljne plošče;
-      
druga, pri kateri je zgrajena kletna plošča pri stavbah, ki so
podkletene, pri nepodkletenih stavbah te gradbene faze ni;
-      
tretja, pri kateri so izvedena groba gradbena dela v vseh etažah,
podstrešju in strehi, izdelana stopnišča, stropovi, postavljene strešne
konstrukcije oziroma zaključena ravna streha in pozidava dimnikov;
-      
četrta, pri kateri so izvedene predelne stene, betonski tlaki,
izolacije, notranji in zunanji ometi, groba inštalacija, obloge sten in tal, ki
zahtevajo mokre postopke, tlaki, masivna stopnišča, vgraditev vrat in oken;
-      
peta, pri kateri so izvedena vsa zaključna gradbena dela, do dovršitve
stavbe z vzidano vgrajeno opremo in vsemi instalacijami.
(2) Pri stanovanjskih in stanovanjsko
poslovnih stavbah se praviloma upošteva, da zaključena tretja gradbena faza
obsega 47 odstotkov, četrta gradbena faza 84 odstotkov in peta gradbena faza
100 odstotkov povprečne cene stavbe.
(3) Udeležba posameznih del pri
stanovanjskih in poslovno stanovanjskih stavbah v povprečni gradbeni ceni znaša
praviloma:
-      
gradbena dela 54 odstotkov;
-      
obrtniška dela 27 odstotkov;
-      
inštalacijska dela 19 odstotkov.
29. člen
(1) Po kvaliteti gradnje so stavbe:
-      
skromne izvedbe (slabša gradbena in finalna izvedba);
-      
standardne izvedbe (običajne gradbene in finalne izvedbe);
-      
nadstandardne izvedbe (arhitektonsko razgibani s kvalitetno finalno
ureditvijo).
(2) Izvedba iz prejšnjega odstavka se
praviloma oceni s faktorjem od 0,90 do 1,10.
30. člen
(1) Pri oceni škode na stavbah se upošteva
dejanska vrednost stavbe pred nesrečo, z upoštevanjem obrabe zaradi starosti
ter investicijskih vlaganj v konstrukcijske ali druge bistvene dele stavbe.
(2) Vrednost stavbe zaradi obrabe se
ugotovi z določitvijo verjetne življenjske dobe (v nadaljnjem besedilu: N) in
dejanske starosti stavbe (v nadaljnjem besedilu: n), iz tabel I in II v prilogi
1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če
neodpisane vrednosti stavbe ni mogoče ugotoviti iz tabele I, se izračuna po
obrazcu
On =
100 – (70 x n/N x (n + N) /2N)
oziroma pri
tabeli II po obrazcu
On =
100 – (70 x n/N)
pri čemer je
On = neamortizirana vrednost stavbe izražena
v odstotkih.
31. člen
(1) Če je stavba starejša od njene verjetne
življenjske dobe (n je večji od N), se upošteva pri izračunu njene neodpisane
vrednosti:
-      
prenavljanje stavbe;
-      
absolutno življenjsko dobo (A).
(2) Če so v stavbi obnovljeni tlaki,
inštalacije, zamenjana okna, fasada in podobna dela, se dejanska starost
objekta lahko zmanjša do 20 odstotkov. Dejanska starost stavbe se lahko zmanjša
največ do 40 odstotkov, če so bili izvršeni posegi v konstrukcijo (zamenjani
leseni stropovi z betonskimi), prezidave in podobna dela. V tem primeru se za
vrednost investicijskih posegov poveča tudi vrednost stavbe.
(3)
Neamortizirana vrednost stavbe, ki je starejša od verjetne življenjske dobe, se
izračuna po obrazcu
On =
(0,70 + 0,30 x n- N / A-N) x 100.
32. člen
(1) Za izračun vrednosti stavbe pred
nesrečo je osnova skupna neto uporabna tlorisna površina, ki se ugotovi v skladu
s standardom SIST ISO 9836 na podlagi dejanskih izmer. Pri tem je treba
prostore razvrstiti po naslednjih skupinah:
A.  – prostori, ki so z vseh strani zaprti do polne višine in so v
celoti pokriti (sobe, kuhinje, pisarne in podobno);
B.  – prostori, ki niso zaprti z vseh strani do polne višine, so pa
pokriti (lože, pokrite terase, nadstreški) in prostori, ki so pod ravnijo
zemljišča (kleti);
C.  – prostori, ki niso pokriti (odprti balkoni, nepokrite terase,
vključno s pohodnimi podstrešji) z elementi (parapeti, venci, ograje).
(2) Pri izračunu vrednosti stavbe se
upošteva povprečna cena za m² površine in sicer:
-     za prostore
pod A 100 odstotkov vrednosti za m²;
-     za
prostore pod B 50 odstotkov vrednosti za m²;
-     za
prostore pod C 25 odstotkov vrednosti za m².
(3) Ne glede na prejšnja odstavka se
povprečna cena za m² površine pri mansardnem in kletnem stanovanju v blokovni
gradnji zmanjša za 10 odstotkov vrednosti.
33. člen
(1) Za ocenjevanje vrednosti stavb pred
nesrečo in izračun škode na njih, se stavbe razvršča v naslednje tipične
skupine:
-      
prva, stanovanja in stanovanjske stavbe v blokovni zasnovi (gradnji);
-      
druga, poslovne stavbe, javne zgradbe, lokali in poslovni prostori;
-      
tretja, gostinske turistične stavbe;
-      
četrta, stanovanjske stavbe;
-      
peta, počitniške hiše;
-      
šesta, kmečke stavbe;
-      
sedma, stavbe za motorna vozila in stroje (garaže);
-      
osma, športne stavbe;
-      
deveta, obrtne in industrijske stavbe;
-      
deseta, razne stavbe.
(2) Uprava za razvrščanje stavb iz
prejšnjega odstavka določi priročnik za ocenjevanje vrednosti stavb pred
nastankom škode, ki praviloma obsega:
-      
razvrstitev v skupino in opis posamezne stavbe (lahko tudi slika);
-      
podatke o verjetni življenjski dobi;
-      
podatke o absolutni življenjski dobi;
-      
podatek o vrednosti za m2 površine (Vn).
(3) Povprečna gradbena cena na m2 koristne površine ter korekcijski faktorji, s katerimi se upošteva
razlike teh cen po regijah za objekte iz prvega odstavka tega člena, so
objavljeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Uprava na podlagi
podatkov statističnih raziskav, zbornic in drugih organizacij objavi spremembe
povprečnih gradbenih cen za m2 koristne površine
stavb iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to uredbo za
spremembo cenovnih osnov.
(4) Spremembe cen iz prejšnjega odstavka
uprava praviloma objavi v začetku leta na svoji spletni strani.
34. člen
(1) Škoda
na stavbah po nesrečah se izračuna po obrazcu 
ŠK =
Vo × SP.
(2) Vrednost
stavbe pred nastankom škode se izračuna po obrazcu
Vo =
Vn × F × On × B × R,
pri čemer je
Vn = skupna vrednost vseh površin
objekta, izračunana po 32. členu te uredbe,
F = faza dograjenosti stavbe v
odstotkih, izražena s faktorjem do 1,00,
B = faktor za izvedbo iz 29. člena
te uredbe,
R = regijski faktor iz prejšnjega člena.
4.2.1 Delna škoda na stavbah
35. člen
(1) Delna škoda na stavbah obsega stroške
vzpostavitve stavbe v stanje pred nesrečo, brez stroškov izboljšav.
(2) Delna škoda na stavbi se oceni na
podlagi ogleda in z uporabo izhodiščnih povprečnih cen, ki jih objavi uprava po
skupinah del, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Izhodiščne
povprečne cene se smiselno uporabljajo tudi za oceno delnih škod pri gradbenih
inženirskih objektih oziroma na premičninah. Spremembe povprečnih cen uprava
objavi praviloma v začetku leta, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to uredbo
za spremembe cenovnih osnov.
(3) Izhodiščne povprečne cene iz prejšnjega
odstavka vključujejo:
-      
povprečno nabavno vrednost osnovnih materialov;
-      
stroške transporta do 20 km;
-      
povprečne kalkulativne vrednosti dela.
(4) Pri obnovljenih delih stavbe se
upošteva amortizacija, razen če gre za dela manjšega obsega.
4.2.2 Gradbeni inženirski objekti
4.2.2.1 Objekti transportne infrastrukture (ceste, železnice in
drugo)
36. člen
(1) Škoda na objektih transportne
infrastrukture obsega stroške vzpostavitve stanja prevoznosti pred nesrečo,
brez stroškov izboljšav.
(2) Škoda na objektih transportne
infrastrukture se oceni na podlagi ogleda in z uporabo obrazca iz 10. ali
11. člena te uredbe.
(3) Škoda na mostovih in nadvozih se oceni
na način določen s to uredbo za stavbe.
(4) Škoda na cestah se oceni po
skupinah del in povprečnih cenah, ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.
(5) Spremembe povprečnih cen iz prejšnjega
odstavka praviloma objavi uprava v začetku leta, če so izpolnjeni pogoji,
določeni s to uredbo za spremembe cenovnih osnov.
37. člen
Pri oceni
škode pri objektih transportne infrastrukture se upoštevajo naslednje
prostornine težnostnih (opornih) zidov na meter dolžine:


Koristna višina

Prostornina/m


m

m3/m


1,0

1,09


1,5

1,75


2,0

2,48


2,5

3,52


3,0

4,83


3,5

6,43


4,0

8,98


4,5

10,93


5,0

13,28


5,5

16,72


6,0

19,38


6,5

22,37


7,0

26,98


4.2.2.2 Distribucijski cevovodi za vodo in odpadno vodo
38. člen
(1) Škoda na distribucijskih cevovodih za
vodo in odpadno vodo obsega stroške vzpostavitve omrežja v stanje pred škodnim
dogodkom brez stroškov izboljšav.
(2) Škoda na objektu, ki je sestavni del
distribucijskih cevovodov, se oceni na način, določen s to uredbo za stavbe.
Škodo na primarnem in sekundarnem komunalnem omrežju se oceni na podlagi ogleda
in z uporabo obrazca iz 10. ali 11. člena te uredbe.
(3) Škoda se oceni z uporabo izhodiščnih
povprečnih cen za izgradnjo vodovodnih ali kanalizacijskih vodov ali skupin del
za izvedbo javne kanalizacije, ki jih uprava objavi na svoji spletni
strani.
(4) Spremembe cen iz prejšnjega odstavka
praviloma objavi uprava na začetku leta, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to
uredbo za spremembe cenovnih osnov.
4.2.2.3 Vodni objekti in drugo
39. člen
(1) Škoda na vodnih objektih, regulacijah
in podobnih ureditvah obsega stroške za vzpostavitev vodnega režima pred nesrečo
brez stroškov izboljšav ter oceno stroškov za odpravo posledic škodljivega
delovanja voda na ogroženih območjih v skladu s predpisi o vodah.
(2) Pri zemeljskih plazovih vzpostavitev
prejšnjega stanja obsega stroške del za vzpostavitev ponovnega ravnovesja
hribinskih mas.
40. člen
(1) Škoda na vodotokih obsega škodo na
vzdolžnih objektih, prečnih objektih ter erozijskih površinah in naplavinah.
(2) Vzdolžni objekti so obrežni zidovi,
kamnite zložbe, nizke in visoke poplete.
(3) Prečni objekti so pragovi jezbice,
pregrade in drče iz kamna, betona, kašt, lesenih kašt, žičnih košar ali lesa.
(4) Utrjevanje erozijskih površin in
naplavin obsega izdelavo teras, gradon, živih ščetk, popletov, težkih in lahkih
mrež, zatravitev, pogozditev, izkop, premete, prevoz in razgrinjanje naplavin.
Pri tem se upošteva prerazporeditve hribinskih mas, ureditve površinskega in
globinskega odvodnjavanja ter izgradnjo opornih zidov.
40.a člen
(1) Škoda, ki jo povzroči zemeljski
plaz obsega:
-      
škodo na stavbah, gradbenih inženirskih objektih, zemljiščih in drugem
premoženju na vplivnem območju zemeljskega plazu;
-      
oceno stroškov nujnih stabilizacijskih del za vzpostavitev ponovnega
ravnovesja hribinskih mas.
(2) Nujna stabilizacijska dela iz
prejšnjega odstavka obsegajo dela za izvedbo nujnih gradbenih inženirskih
objektov državnega pomena.
41. člen
(1) Pri izračunu škode se upoštevajo:
-      
višine nad niveleto 0,50, 1,00, 2,00, 3,00 in 4,00 m;
-      
globina temeljenja je enotna in znaša 1,00 m;
-      
prevoz se računa na razdalje 0,5 km, 1 km, 4 km in več.
(2) Pri oceni škode se upošteva tudi
težavnost dostopa in izvedbe del s faktorjem:
-      
običajna dostopnost 1,00;
-      
težja dostopnost (posebna mehanizacija) 1,30;
-      
izjemno težavno delo (samo ročno delo, helikopter) 1,50.
(3) Škoda na vodotokih, regulacijah in
drugih ureditvah se oceni na podlagi cen, predpisanih za obračunavanje del v
javni službi pri urejanju voda.
(4) Če cene iz prejšnjega odstavka niso
predpisane, povprečne cene pri urejanju vode objavi uprava.
4.2.2.4 Elektroenergetski vodi in telekomunikacijsko omrežje
42. člen
(1) Škoda na elektroenergetskih vodih
obsega stroške vzpostavitve vodov v stanje kot je bilo pred nesrečo, brez
stroškov izboljšav.
(2) Škoda na objektih, ki so sestavni del
elektroenergetskih vodov (stavbe in drugo), se oceni na način predpisan s to
uredbo za stavbe.
(3) Škoda na elektroenergetskih
vodih se oceni po skupinah del z upoštevanjem poškodovanosti in povprečnih cen,
ki jih uprava objavi na svoji spletni strani.
(4) Uprava praviloma objavi spremembe
povprečnih cen iz prejšnjega odstavka v začetku leta, če so izpolnjeni pogoji
določeni s to uredbo za spremembe cenovnih osnov.
4.3 Osnovna in obratna sredstva
4.3.1 Osnovna in obratna sredstva –
premičnine in zaloge
43. člen
(1) Škoda na premičninah zaradi nesreče se
oceni na enega od načinov iz 9. člena te uredbe.
(2) Škoda na premičninah se oceni na
podlagi nabavne cene z upoštevanjem obrabe zaradi starosti. Obraba zaradi
starosti se oceni na podlagi življenjske dobe poškodovane stvari, ki jo določi
proizvajalec ali se izračuna po obrazcu
On =
100 – (n/N x 100).
(3) Neodpisana vrednost premičnin
zlasti gospodarske opreme in strojev je razvidna iz priloge 4, ki je sestavni
del te uredbe.
(4) Škoda na zalogah materiala, nedokončane
proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga se oceni na podlagi predloženih
računovodskih listin (dobavnica, račun idr.), ki dokazujejo njihov obstoj ob
nesreči, na način iz 1. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe.
(5) Škoda na zalogah materiala in
trgovskega blaga se določi na podlagi razlike med nabavno vrednostjo in
dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja
vrednosti teh zalog ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen. Škoda na zalogah
nedokončane proizvodnje in proizvodov se določi na podlagi razlike med lastno
ceno in dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja
ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen.
44. člen
(1) Škoda se v kmetijstvu ocenjuje na:
-      
kmetijskih zemljiščih;
-      
kmetijskih stavbah, strojih, opremi;
-      
kmetijskih pridelkih;
-      
večletnih nasadih;
-      
živalih, divjadi, perutnini in ribah.
(2) Škoda na kmetijskih stavbah se ocenjuje
po merilih in kriterijih, določenih s to uredbo za stavbe, škoda na kmetijskih
strojih in opremi pa po merilih in kriterijih, določenih za osnovna sredstva.
(3) Škoda na živalih, perutnini in ribah se
ocenjuje po merilih in kriterijih za osnovna sredstva, če gre za plemenske
živali, oziroma po merilih in kriterijih za obratna sredstva, če gre za pitovne
živali. Škoda na živalih, perutnini in ribah se ocenjuje na podlagi njene tržne
vrednosti.
(4) Pri plemenskih živalih se od škode
odšteva klavna vrednost oziroma vrednost uporabnih delov živali. Izguba dohodka
se upošteva do normalne plodnosti plemenskih živali.
(5) Škoda na prostoživeči divjadi in ribah
v odprtih vodah, se ocenjuje po poprečnih tržnih cenah brez upoštevanja
izgubljenega dohodka in le v primerih, ko je možna in smotrna vrnitev v stanje
pred nesrečo.
4.3.2 Tekoča kmetijska proizvodnja
4.3.2.1 Kmetijski pridelki
45. člen
(1) Škoda na
kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, se ocenjuje
na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe,
če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega
pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
(2) Uprava
preko regijskih komisij za ocenjevanje škode določi na podlagi meteorološkega
poročila Agencije Republike Slovenije za okolje vrsto nesreče, vrsto kmetijske
rastline ali pridelka, čas in geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih
razmer, zaradi katerih obstaja možnost, da bo škoda ocenjena pred spravilom
ogroženega kmetijskega pridelka presegla 30 odstotkov običajne letne kmetijske
proizvodnje. Geografsko območje, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere,
se določi na podlagi meteorološkega poročila, ogleda prizadetega območja,
ugotovitve katere vrste kmetijskih pridelkov so bile poškodovane, ter predhodne
ocene škode na posameznih vrstah kmetijskih pridelkov. Neposredna škoda oziroma
odstotek uničenja običajne letne kmetijske proizvodnje v skladu s prvim
odstavkom tega člena se začne ocenjevati praviloma 14 dni pred začetkom
spravila pridelka in zaključi praviloma v enem mesecu po spravilu.
(3) Če je
zaradi neugodnih vremenskih razmer določen kmetijski pridelek uničen v celoti,
se lahko končna cenitev opravi takoj po nesreči. Če je uničen posevek v začetni
fazi rasti in je v isti vegetacijski dobi še možno pričakovati pridelek, je
škoda enaka stroškom nove setve in se ocenjuje, če je dosežena višina, določena
v prvem odstavku tega člena. Šteje se, da je nova setev po 31. 5. v letu možna
le za strniščne posevke.
(4) Običajno
letno kmetijsko proizvodnjo za kmetijske pridelke iz prvega odstavka tega člena
ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije na podlagi povprečnih pridelkov
po cenilnih okoliših, pri čemer se upošteva triletno povprečje pridelka pred
nastankom škode zaradi neugodnih vremenskih razmer ali triletno povprečje v
zadnjih petih letih pred nastankom škode, pri čemer se ne upoštevajo podatki za
leto z največjim pridelkom in za leto z najnižjim pridelkom. Podatke o
povprečni letni kmetijski proizvodnji sporoča po cenilnih okoliših Statistični
urad Republike Slovenije upravi najkasneje v aprilu za preteklo leto in uprava
jih objavi na svoji spletni strani.
(5) Škoda
v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev,
ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere oziroma množičen izbruh rastlinskih
škodljivih organizmov oziroma živalskih bolezni, se ne ocenjuje, če je za
določeno vrsto neugodnih vremenskih razmer, izbruh rastlinskih škodljivih
organizmov ter živalskih bolezni možno pridobiti državno pomoč v obliki
sofinanciranja zavarovalne premije. Škoda se oceni le v primeru, če so jo
povzročile neugodne vremenske razmere, zoper katere ni mogoče pridobiti državne
pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, in je bila nato povečana
zaradi neugodnih vremenskih razmer, za katere pa je možno pridobiti državno
pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, pri čemer se poskuša
razmejiti škodo med obema vrstama neugodnih vremenskih razmer.
(6) Uprava
na svoji spletni strani najkasneje v aprilu za tekoče leto objavi tudi podatke
o cenah pridelkov iz prvega odstavka tega člena, na katerih se ocenjuje škoda,
če je zaradi neugodnih vremenskih razmer uničenih nad 30 odstotkov običajne
letne proizvodnje na posameznem pridelku posameznega gospodarstva. Pri izračunu
dejanske škode na kmetijskih pridelkih se poleg dejanske letne proizvodnje
kmetijskega pridelka upoštevajo povprečne tržne cene poškodovanih kmetijskih
pridelkov v letu nastanka škode po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije oziroma pristojne kmetijske službe, če teh podatkov ne spremlja
Statistični urad Republike Slovenije. Za kmetijske pridelke, za katere
Statistični urad Republike Slovenije ne spremlja običajne letne kmetijske
proizvodnje oziroma dejanske proizvodnje kmetijskega pridelka v letu nastanka škode, pridobi uprava te podatke od kmetijske svetovalne službe in njihovo ustreznost lahko
preveri tudi na podlagi mnenja strokovnih organizacij.
(7) V
primeru, če uprava ugotovi, da se podatki o povprečni letni proizvodnji po
posameznih pridelkih v dveh sosednjih cenilnih območjih razlikujejo preveč, pa
zato ni vzrok različna pedološka sestava tal, razlike v kmetijski tehnologiji
in obdelavi oziroma v drugih dejstvih, lahko imenuje strokovno skupino, v
kateri morajo biti tudi po en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice,
Kmetijske svetovalne službe, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ter Statističnega urada Republike Slovenije, ki preveri utemeljenost razlik v
letni kmetijski proizvodnji.
(8) Skupna škoda na kmetijskih pridelkih po tem členu se
za območje celotne države ocenjuje enkrat letno, pri čemer se roki za
ocenjevanje škode zaključijo po spravilu zadnjih kmetijskih pridelkov, ki so
bili poškodovani.
4.3.2.2 Ocena škode zaradi pozebe, suše in toče
(črtan)
46. člen
Pri
ocenjevanju škode zaradi neugodnih vremenskih razmer se lahko uporabljajo
zlasti naslednji podatki iz javnih evidenc:
-       podatki
zemljiškega katastra,
-       podatki
registra prostorskih enot,
-       podatki
registra kmetijskih gospodarstev,
-       podatki
registra pridelovalcev kmetijskih pridelkov,
-       evidence
o kmetijskih subvencijah,
-       podatki
centralnih registrov za posamezne vrste živali,
-      
podatki centralnega registra zemljišč, objektov in sadovnjakov.
47. člen
(črtan)
48. člen
(črtan)
49. člen
(1) Škoda zaradi neugodnih
vremenskih razmer se oceni po posameznem kmetijskem
gospodarstvu le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč, ki jih
uporablja gospodarstvo, dosega ali presega 1 ha primerljivih kmetijskih
površin.
(2) Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin
iz prejšnjega odstavka se šteje:
-      
1 ha njiv ali vrtov ali
-      
2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
-      
4 ha pašnikov ali
-      
0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč ali
-      
0,2 ha drevesnic, trsnic in matičnih hmeljišč ali
-      
8 ha gozdov ali
-      
5 ha gozdnih plantaž ali
-      
6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin.
50. člen
Škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer se
oceni po obrazcu
ŠK =
P x PGC x KP x SP,
pri čemer je
P = pričakovan hektarski donos v kg/ha,
PGC = povprečna odkupna cena pridelka,
KP = prizadeta kmetijska površina v ha.
4.3.2.3 Večletni nasadi
51. člen
(1) Škoda na večletnih nasadih se ocenjuje
po veljavnem katalogu kalkulacij v kmetijstvu Kmetijsko gozdarske zbornice, če
to ni v nasprotju s to uredbo.
(2) Pri ocenjevanju škode na večletnih
nasadih se ocenjuje:
-      
škoda na poškodovanih ali uničenih večletnih nasadih;
-      
stroške za vzpostavitev večletnega nasada v stanje pred nesrečo;
-      
izguba dohodka do normalne rodnosti, ki pa ne more biti več kot pet let
od nesreče.
(3) Škoda na večletnih nasadih se ocenjuje
kot škoda na osnovnih sredstvih. V primeru, ko je zaradi nesreče poškodovano
tudi zemljišče, se škoda na zemljišču oceni posebej. Pri uničenju celotnega
večletnega nasada se škoda oceni v višini stroškov za napravo novega nasada,
pri čemer se upošteva tudi amortizacija. Večletni nasad, ki je že amortiziran,
vendar je še v primerni rodnosti, se oceni do 30 odstotkov osnovne vrednosti.
(4) Vrednost uničenega večletnega nasada se
ugotovi iz knjigovodskih evidenc in kataloga kalkulacij oziroma pri fizičnih
osebah se oceni na podlagi vrste in vzgoje nasada, starosti nasada, sorte ter
stopnje intenzivnosti. Ugotovi se površina nasada, število sadnih dreves
oziroma trsov in njihova vrednost. Za poškodovane večletne nasade se oceni
vrsta potrebnih sanacijskih del in stroškov za vzpostavitev v stanje pred
nesrečo.
(5) Pri izgubi dohodka v večletnih nasadih
se za nasade, za katere se v registrih pridelovalcev kmetijskih pridelkov
vodijo tudi podatki o količinah letnega pridelka, kot pričakovani pridelek
upošteva povprečen triletni hektarski donos, glede na v register prijavljene
količine pridelka posameznega pridelovalca. Za nasade, za katere se v registrih
ne vodi podatek o količini letnega pridelka, se upošteva povprečni triletni
hektarski donos po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije ali pristojne kmetijske službe, če podatkov ne spremlja Statistični
urad Republike Slovenije. Pri tem se ne upošteva hektarski donos v letu, ko je
bil bistveno znižan zaradi naravne nesreče oziroma neugodnih vremenskih razmer.
Izguba dohodka se upošteva, če je poškodovanost večletnega nasada nad 80
odstotkov.
(6) Škode se ocenjuje le na tistih
večletnih nasadih, ki so vpisani v predpisan register oziroma razvid. Če za
določeno vrsto večletnega nasada ni predpisan vpis v register ali razvid, se
škoda oceni po tej uredbi, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena te uredbe.
4.4. Izpad prihodkov v gospodarstvu
51.a člen
(1) Ocena
škode zaradi izpada prihodkov predstavlja nadomestilo povprečnih mesečnih
vrednosti ustvarjene dodane vrednosti oškodovanca za obdobje, za katerega se
pričakuje, da svojega poslovanja še ne bo mogel vrniti v stanje pred nesrečo
(normalizacija poslovanja).
(2) Obdobje,
v katerem se pričakuje izpad prihodkov, se določi ob upoštevanju potrebnega
časa, da gospodarski subjekt usposobi ali nadomesti stroje, drugo opremo in
zaloge.
(3) Dodana
vrednost se izračuna po naslednjem postopku:
a)  za gospodarske družbe in zadruge se dodana vrednost izračuna na
podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida, katerega vsebina je opredeljena s
Prilogo 2B Navodila o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov
gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (Uradni list
RS, št. 7/08), po naslednjem obrazcu:
DV =
KDP – STR – DPO,
pri čemer je
DV = dodana vrednost,
KDP = kosmati donos iz poslovanja (AOP oznaka
iz priloge 2B: 126),
STR = stroški blaga, material in storitev
(AOP oznaka iz priloge 2B: 128).
DPO = drugi
poslovni odhodki (AOP oznaka iz priloge 2B: 148);
b)    
za samostojne podjetnike posameznike in druge posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost in:
b1)  davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov, se dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega
izida, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 6B Navodila o predložitvi
letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih
podjetnikov posameznikov, po naslednjem obrazcu:
DV =
ČPP + PVZ + ULP + DPP – ZVZ – STR – OS,
pri čemer je
DV = dodana vrednost,
ČPP = čisti prihodki od prodaje (AOP oznaka
iz priloge 6B: 050),
PVZ = povečanje vrednosti zalog (AOP oznaka
iz priloge 6B: 054),
ULP = usredstveni lastni proizvodi in
storitve(AOP oznaka iz priloge 6B: 056),
DPP = drugi poslovni prihodki (AOP oznaka iz
priloge 6B: 057),
ZVZ = zmanjšanje vrednosti zalog (AOP oznaka
iz priloge 6B: 055),
STR = stroški blaga, material in storitev
(AOP oznaka iz priloge 6B: 060),
OS = ostali
stroški (AOP oznaka iz priloge 6B: 075);
b2)  davčno osnovo ugotavljajo z
upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dodana vrednost šteje davčna osnova,
izračunana na podlagi prihodkov, zmanjšanih za priznane normirane odhodke (25
oziroma 70 odstotkov).
Dohodki, ki so
jih upravičenci prejeli od oseb, ki se štejejo za plačnike davka v Republiki
Sloveniji, se ugotovijo iz priloženih računov.
Dohodki, doseženi pri osebah, ki se
ne štejejo za plačnike davka v Republiki Sloveniji, se ugotovijo iz obrazcev,
katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 3 Pravilnika o obrazcih za napovedi
za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od
dohodka iz kapitala (Uradni list RS, št. 138/06);
c)  za
zavode (pravne osebe zasebnega prava) se dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov
iz izkaza prihodkov in odhodkov, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 3
Navodila o predložitvi letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni
list RS, št. 7/08), po naslednjem obrazcu:
DV =
PP – STR – DS,
pri čemer je
DV = dodana vrednost,
PP = prihodki od poslovanja (AOP oznaka iz
priloge 3: 080),
STR = stroški blaga, material in storitev
(AOP oznaka iz priloge 3: 093),
DS = drugi stroški (AOP oznaka iz priloge 3:
105).
(4) Škoda
zaradi izpada prihodkov pri posameznem oškodovancu se izračuna tako, da se na
podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida oziroma drugega v tem členu
navedenega obrazca ali drugega dokazila za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev
pred nesrečo izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato pomnoži s
številom mesecev izpada iz drugega odstavka tega člena.
(5) V
primeru, da je oškodovanec na trgu posloval manj kot dvanajst mesecev pred
nesrečo, se škoda zaradi izpada prihodkov pri posameznem oškodovancu izračuna
tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida oziroma drugega, v
tem členu navedenega obrazca ali drugega dokazila za obdobje poslovanja
oškodovanca izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato pomnoži s
številom mesecev izpada iz drugega odstavka tega člena.
5. POSTOPEK OCENJEVANJA ŠKODE
52. člen
(črtan)
53. člen
(1) Ocenjevanje škode in preverbo ocen škode po tej
metodologiji izvajajo komisije lokalnih skupnosti, regijske in državna komisija
za ocenjevanje škode po postopku in na način, določen z Zakonom o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Pri potresih,
poplavah, zemeljskih plazovih in drugih nesrečah, pri katerih je treba
ugotoviti poškodovanost objektov oziroma druge posledice v skladu z 8. členom
te uredbe, uprava poleg cenilcev določi tudi strokovnjake, ki ugotovijo
posledice nesreče.
(3) Uprava
strokovnjakom iz prejšnjega odstavka določi naloge in način njihovega dela.
54. člen
(1) Ocenjevanje škode se začne na podlagi
sklepa uprave pod pogoji, določenimi z zakonom.
(2) Če se škoda ocenuje v kmetijstvu,
uprava pred začetkom ocenjevanja zahteva potrebne podatke o oškodovancih in
drugih dejstvih pomembnih za oceno škode od Agencije Republike Slovenije za
kmetijske trge iz javnih evidenc določenih v 46. členu
te uredbe. Uprava pred začetkom ocenjevanja škode lahko zahteva podatke
potrebne za oceno škode od drugih pristojnih državnih organov.
(3) Pri nesrečah, ki so manjšega obsega,
škodo oceni pristojna regijska komisija za oceno škode ob naravnih in drugih
nesrečah. Škodo, ki ne presega 100.000 EUR, ocenijo praviloma vodje
intervencij, v skladu s predpisi o organizaciji in delovanju sistema
opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
(4) Način dela
regijskih in državne komisije za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah
ureja uprava.
55. člen
(1) Vsaka škoda mora biti dokazana z
ustreznimi listinami, ki jih preskrbi in predloži oškodovanec, izpolni pa
komisija za oceno škode ali pooblaščeni cenilec. Dokumentiranje škode se izvede
na obrazcih 1 do 8, ki so sestavni del te uredbe.
Komisija za oceno škode ali cenilec morata s podpisom potrditi cenitev škode,
zapisnik o ogledu oziroma podatke, na podlagi katerih se bo škoda ocenila.
Oškodovanec s podpisom potrdi, da je bil seznanjen s cenitvijo škode,
zapisnikom o ogledu oziroma podatki na podlagi katerih se bo škoda ocenila.
Uprava po potrebi lahko obrazce določene s tem členom dopolni.
(2) Na podlagi ogleda in zbrane
dokumentacije se ugotavljajo tudi kriteriji, ki se uporabljajo pri presoji. Pri
ogledu je potrebno identificirati kraj in poškodovano stvar, izdelati zapisnik,
ki obsega po potrebi vsebuje fotografije zatečenega stanja, skice in izmere,
opis poškodb, izmerjene ali ocenjene količine, stopnjo obrabe in dokumentacijo
o stanju poškodovane stvari pred škodnim dogodkom.
(3) Oškodovanec lahko ne glede na prvi
odstavek tega člena v šestih mesecih po izvršeni cenitvi škode zahteva ponovno
cenitev škode, ki je ob prvi cenitvi ni bilo mogoče v celoti ugotoviti glede na
vrsto poškodb (ob potresu poškodovane nosilne stene, pa so vidne le razpoke in
podobno), oškodovanec pa je škodo prijavil oziroma storil vse, da bi bila škoda
ocenjena.
(4) Ponovne cenitve škode pri
posameznem oškodovancu ali skupini oškodovancev, ne glede na razlog, ni mogoče
uveljavljati po preteku šestih mesecev od dneva, ko je škodo, ki jo povzročila
določena naravna nesreča, potrdila Vlada Republike Slovenije. Ponovno oceno
škode pri posameznem oškodovancu lahko zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka
izjemoma zahteva ministrstvo, ki skrbi za izvajanje programa odprave posledic
škode, vendar najkasneje v enem letu od sprejema programa odprave posledic
škode in ob pogoju, da je škodo še mogoče oceniti.
56. člen
Če se škoda ugotavlja v gospodarskih
družbah, zavodih in drugih organizacijah, se škoda ocenjuje po sedežu
gospodarske družbe, zavoda in druge organizacije. Če posluje gospodarska
družba, zavod in druga organizacija na območju več lokalnih skupnosti, pa ni v
državni lasti, se škoda oceni in izkaže za vsako lokalno skupnost posebej.
57. člen
(1) Če je oškodovana lokalna skupnost, mora
dokazila o škodi v primeru nesreče zbrati oziroma škodo oceniti, njena
pristojna komisija, če uprava ne odloči, da bo škodo ocenila regijska komisija
ob pomoči pooblaščenih cenilcev. Oceno škode mora predložiti v pregled in
potrditev regijski komisiji za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Regijska komisija lahko zahteva
dopolnitev ocene in dokazil, preveri realnost ocene neposredno ali s pomočjo
cenilcev, upoštevanje podatkovnih osnov, meril, kriterijev in cenovnih osnov
določenih s to uredbo, stanje poškodovane stvari in opravi druge aktivnosti, s
katerimi ugotovi realnost ocene škode.
(3) Regijska komisija po potrditvi ocene
škode oceno pošlje državni komisiji za oceno škode ob naravnih in drugih
nesrečah.
58. člen
(1) V primeru, če je oškodovanec država in
je poškodovana stvar v državni lasti, skupno oceno škode v posamezni dejavnosti
izvede pristojno ministrstvo ali pooblaščeni javni zavod, oziroma gospodarska
družba, ki javno službo opravlja na podlagi koncesije, in jo predloži v
potrditev državni komisiji. Skupno oceno škode
mora predhodno potrditi regijska komisija, na območju katere je škoda nastala.
(2) Državna komisija v sodelovanju z
regijskimi komisijami in pooblaščenimi cenilci preveri oceno in njeno realnost
ter ugotovi ali so bile upoštevane podatkovne osnove, merila, kriteriji in
cenovne osnove, določene s to uredbo. Po potrditvi ocene jo predloži Vladi
Republike Slovenije.
(3) Ocena škode iz prejšnjega in tega člena
je dokončna, ko jo potrdi Vlada Republike Slovenije.
59. člen
(1) Ocena škode na ravni lokalne skupnosti,
regije in države se izkazuje:
-      
po lastništvu poškodovane stvari;
-      
po škodnih skupinah;
-      
po dejavnostih v skladu s statistično klasifikacijo.
(2) Pri končni oceni škode državna komisija
lahko v skladu z zakonom predlaga tudi ukrepe za zmanjšanje posledic oziroma
odpravo škode, ki jo povzroči nesreča.
60. člen
Če regijska komisija v postopku
pregledovanja in preverjanja oceni škode ugotovi, da cenilec ni ravnal v skladu
s podatkovnimi osnovami, merili, kriteriji in cenovnimi osnovami, določenimi s
to uredbo, mora predlagati upravi, da se cenilcu odvzame potrdilo o
usposobljenosti.
61. člen
(1) Stroški delovanja regijskih in državnih
komisij bremenijo upravo. O pokritju stroškov ocenjevanja škode pri večjih
nesrečah, ki presegajo s proračunom zagotovljena sredstva uprave, odloča Vlada
Republike Slovenije.
(2) Uprava zagotavlja administrativne in
tehnične pogoje za delo regijskih in državne komisije ter pooblaščenih
cenilcev, ki jih določi uprava.
(3) Uprava skrbi za hrambo podatkovnih
osnov, dokazil in ocen škode zaradi naravnih in drugih nesreč na regijski in
državni ravni ter za informacijsko obdelavo podatkov o škodah. Podatke o škodah
posreduje tudi drugim državnim organom za njihove potrebe.

Priloga
1: Tabela 1 – Industrijske stavbe; Tabela 2 – Stanovanjske, poslovne, kmetijske
in druge stavbe
Priloga
2: Faktorji za izenačevanje povprečnih gradbenih cen po regijah,
Povprečne gradbene cene po vrstah stavb
Priloga
3: Izhodiščne povprečne cene za ocenjevanje delnih škod na stavbah
Priloga
4: Življenjska doba in amortizacija premičnin
Priloga
5: Seznam kmetijskih pridelkov, na katerih se ocenjuje škoda
Priloga 6: (črtana)
Priloga 7: (postane priloga 4)
Priloga 8: (črtana)
Priloga
9: Obrazec 1: Ocena škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, povzročene po
naravni nesreči; Obrazec 2: Ocena škode v tekoči kmetijski
proizvodnji na pridelkih, povzročene po naravni nesreči; Obrazec
3: Ocena škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči; Obrazec
4: Ocena delne škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči; Obrazec
5: Ocena škode na gradbenih inženirskih objektih (transportna
infrastruktura, distribucijski cevovodi, vodni objekti in drugo),
povzročene po naravni nesreči; Obrazec 6: Ocena škode na
živalih, perutnini in ribah, povzročene po naravni nesreči; Obrazec
7: Zapisnik o ogledu in oceni škode na osnovnih in obratnih sredstvih -
premičninah in zalogah, povzročene po naravni nesreči; Obrazec
8: Zapisnik o oceni izpada prihodka (dodane vrednosti) po naravni nesreči

Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode
(Uradni list RS, št. 67/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
Metodologija, določena s to uredbo, se
lahko uporablja tudi za oceno škod ob naravnih in drugih nesrečah po predpisih
o dohodnini, dokler ne bo sprejeta posebna metodologija.
63. člen
(1) Do sprejema meril za ocenjevanje škode
v gozdovih iz 22. člena te uredbe se uporablja odredba o ugotavljanju obsega
škode in zmanjšanega donosa na gozdnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/94 in
65/94).
(2) Do določitve cen iz 41. člena te uredbe
se uporabljajo cene določene z odlokom o cenah za obračunavanje del in nalog
vodnogospodarske javne službe (Uradni list RS, št. 57/97, 38/99 in 20/02).
(3) Do določitve pričakovanega pridelka in
povprečnih tržnih cen iz 47. člena te uredbe, se uporabljajo podatki o
pridelkih in tržnih cenah, določenih z navodilom za vsebino in obliko vloge za
dodelitev sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva, za
določitev geografsko zaokroženih območij glede sposobnosti zadrževanja vode in
primanjkljaja padavin in za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih
rastlin (Uradni list RS, št. 50/02).
64. člen
Postopki ocenjevanja škode zaradi nesreč,
začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se nadaljujejo in opravijo v skladu s to
uredbo, če s posebnim predpisom ni drugače določeno.
65. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 79/04) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Priloga 8, seznam kultur, se nadomesti z
novo prilogo 8, seznam kultur, in je sestavni del te uredbe.
V prilogi 9 se obrazci 2, 3 in 6
nadomestijo z novimi obrazci 2, 3 in 6 in so sestavni del te uredbe.
18. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Povprečne gradbene cene in korekcijski
faktorji povprečnih gradbenih cen po regijah (Uradni list RS, št. 33/05) vsebujejo naslednji končni
določbi:
»II
S povprečnimi gradbenimi cenami in
korekcijskimi faktorji, določenimi v I. točki, se nadomesti priloga 2 k Uredbi
o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03 in 97/04).
Povprečne gradbene cene in korekcijski
fakotrji določeni v I. točki se začno uporabljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 81/06) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
»5. člen
Priloga 2 Faktorji za izenačevanje
povprečnih gradbenih cen po regijah, Povprečne gradbene cene po vrstah stavb,
se nadomesti z novo Prilogo 2 Faktorji za izenačevanje povprečnih gradbenih cen
po regijah, Povprečne gradbene cene po vrstah stavb in je sestavni del te
uredbe.
V Prilogi 3 se doda za »Izhodiščne
povprečne ocene za ocenjevanje delnih škod na stavbah, vrednosti kalkulativno-izdelavnih
ur« seznam »Kalkulativne osnove za obračun delovnega časa« in so sestavni del
te uredbe.
Priloga 8 – Seznam kultur se nadomesti z
novo Prilogo 8 – Seznam kultur in je sestavni del te uredbe.
V Prilogi 9 se obrazci 1, 2, 3, 4, 5 in 6 nadomestijo
z novimi obrazci 1, 2, 3, 4, 5 in 6 ter so sestavni del te uredbe.
6. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 68/08) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Običajna letna kmetijska proizvodnja za
kmetijske pridelke iz 45. člena uredbe po cenilnih okoliših se ugotavlja
ob uveljavitvi te uredbe na podlagi povprečja proizvodnje pridelkov v letih
2005, 2006 in 2007.
25. člen
Uprava v treh mesecih po uveljavitvi te
uredbe na svoji spletni strani objavi cenovne osnove iz dosedanjih prilog 2, 3,
4, 5, 6 in 8. Pri ocenjevanju škode se do objave cenovnih osnov na spletni
strani uprave uporabljajo dosedanje cenovne osnove, preračunane v eure.
26. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.