I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta
uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva, podukrepa podpora za
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov in podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike
Slovenije za obdobje 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP
2014–2020 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni
strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2) Ta uredba za ukrep in podukrepa iz
prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške,
pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo
sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe za izvajanje:
1.     
Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni
razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem
skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o
splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne
20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU)
2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o
spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev
izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v
okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo
zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU)
(UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
2.     
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487),
zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1017 z dne
15. aprila 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013
Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi
(EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 224 z dne
24. 6. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
3.     
Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne
kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES)
št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES)
št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne
20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi
nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v
letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU)
št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih
2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve
take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne
28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
4.     
Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za
razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede
sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES)
št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in
(EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo
uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865),
zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016,
str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);
5.     
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca
2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za
zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za
neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L
št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z
Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/841 z dne 19. februarja 2021 o
spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o
neizpolnjevanju v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi,
ovc in koz ter izračunu ravni upravnih kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v
okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L
št. 186 z dne 27. 5. 2021, str. 12);
6.     
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca
2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne
31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo
Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe
Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013
Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL
L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5);
7.     
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija
2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne
31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo
Komisije (EU) 2021/73 z dne 26. januarja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe
(EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU)
št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja
iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 27
z dne 27. 1. 2021, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
808/2014/EU);
8.     
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija
2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi
za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne
31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo
Komisije (EU) 2021/540 z dne 26. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe
(EU) št. 809/2014 glede nekaterih obveznosti obveščanja, pregledov na
kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru
ukrepov podpore na žival ter predložitve zbirne vloge, vlog za pomoč ali
zahtevkov za plačilo (UL L št. 108 z dne 29. 3. 2021, str. 15)
(v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
9.     
Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o
uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de
minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o
spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene
veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem
njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne
7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);
10.  
Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o
razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na
podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str.
1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne
8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU)
št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe
in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne
9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);
11.  
Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega
kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi
uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU)
št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe
(EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021
in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1) in
12.  
Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem
sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne
1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenih z Obvestilom Komisije o
spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem
sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove
uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije
COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem
besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).
(3) Ta
uredba določa tudi odstopanja glede obdobja upravičenosti stroškov za izvajanje
Uredbe (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št.
1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne
prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv
na izbruh COVID-19 (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2020/558/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.     
datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in
21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter iz
četrtega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU je datum izdaje odločbe o
pravici do sredstev po tej uredbi;
2.     
polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur
letno;
3.     
izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja
naslednje vrednosti:
-  oseba, ki je pokojninsko,
invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske
dejavnosti (1 PDM),
-  oseba, ki je za polni
delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),
-  osebi, ki je za krajši
delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur
zaposlitve,
-  član kmetije, ki je
brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz
naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),
-  član kmetije, ki je
brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),
-  član kmetije, ki ni v
delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),
-  član kmetije, ki je študent
ali študentka (0,3 PDM),
-  član kmetije, ki je
upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),
-  član kmetije, ki je dijak
ali dijakinja (0,2 PDM);
4.     
za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se
upošteva:
-  ena oseba v delovnem
razmerju za polni delovni čas oziroma 
-  oseba, ki je nosilec
dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske
dejavnosti;
5.     
glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se
izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih
živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in
Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14, 15/16 in 78/18);
6.     
glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini
pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih
rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;
7.     
kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU,
in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
8.     
metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN)
je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih
podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko
knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja
računovodskih podatkov;
9.     
mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so
podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;
10.  
obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je
obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK-a iz
pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu:
RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:
-  1 ha njivskih površin z
naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1131-začasno travinje, 1150-njiva za
rejo polžev, 1161-hmeljišče v premeni, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko
zemljišče v pripravi,
-  2 ha površin z naslednjimi
vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in
1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
-  0,25 ha trajnih nasadov z
naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd,
1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče, 1180-trajne rastline na njivskih
površinah, 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh
in 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi
hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila),
-  0,1 ha rastlinjakov z
naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1192-rastlinjak s sadnimi
rastlinami in 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,
-  8 ha plantaže gozdnega
drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420-plantaže gozdnega drevja;
11.  
vrsta rabe GERK in obseg površin iz prejšnje točke sta razvidna iz
zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu, razen vrste
rabe GERK 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1240-ostali trajni nasadi in
1420-plantaže gozdnega drevja, ki je razvidna iz RKG na dan oddaje zbirne
vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu;
12.  
za 1 ha PKP se poleg površin iz 11. točke tega člena šteje tudi 0,1 ha
proizvodnih površin pri pridelavi gob, gobjega micelija ali substrata, pri
čemer se upošteva obseg proizvodnih površin na dan oddaje zbirne vloge iz
prejšnje točke;
13.  
podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe
702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
14.  
zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje
predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za
zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih
gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in
izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske
komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih
FADN od obračunskega leta 2014 št. RI/CC 1750, ki je dostopen na spletni strani
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(v nadaljnjem besedilu: MKGP);
15.  
predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo
iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic
za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
16.  
predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo
iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic
za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
17.  
socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;
18.  
trajni nasadi so sadovnjaki, vinogradi,
oljčniki, hmeljišča, trsnice, matičnjaki, drevesnice, nasadi trajnih rastlin na
njivskih površinah ter nasadi jagod;
19.  
trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena
Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in
podeželje;
20.  
ureditev objekta je novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti,
ki je povezana z rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov;
21.  
velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU;
22.  
skupna priznana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka
na dodano vrednost, ki jo upravičenec navede v vlogi na javni razpis;
23.  
enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe
1407/2013/EU;
24.  
degustacijski prostor je prostor, v katerem se izvaja predstavitev
oziroma pokušnja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave,
ki so predmet trženja iz 19. točke tega odstavka;
25.  
odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz
akumulacije;
26.  
sredstvo elektronske identifikacije je sredstvo elektronske
identifikacije ravni zanesljivosti srednja ali visoka oziroma drug način
elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni
zanesljivosti srednja ali visoka, v skladu s predpisi na področju elektronske
identifikacije in storitev zaupanja;
27.  
stranski proizvodi so proizvodi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo
odpadke.
3. člen
(pristojni organi in odbor)
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v
nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU
je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz
drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.
(3) Certifikacijski organ iz drugega
odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za
nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Odbor za spremljanje iz drugega
odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa
razvoja podeželja Republike Slovenije.
4. člen
(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)
S to uredbo se ureja:
1.     
v okviru ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe
1305/2013/EU izvajanje podukrepov:
a)   
podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, z naslednjima vrstama
operacij:
-   
naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in
trajnosti kmetijskih gospodarstev,
-   
naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
iz kmetijstva;
b)   
podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov;
c)   
podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem
ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, z naslednjimi vrstami operacij:
-   
izvedba agromelioracij na komasacijskih
območjih,
-   
gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni
več uporabnikom,
-   
tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki
so namenjeni več uporabnikom,
-   
ureditev gozdne infrastrukture,
d)   
podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem
kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev;
2.     
v okviru podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU izvajanje operacij:
-   
naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za
sečnjo in spravilo lesa,
-   
naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa;
3.     
izvajanje podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti iz točke (b) prvega odstavka 19. člena Uredbe
1305/2013/EU.
II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE PODUKREPOV IN
OPERACIJ
1. Naložbe za izboljšanje splošne
učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev
5. člen
(namen
podpore, cilji in vrste naložb)
(1) Podpora iz prve alineje 1. točke
pod a) prejšnjega člena je namenjena naslednjim vrstam naložb kmetijskih
gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I
Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju
Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem
besedilu: Priloga I k Pogodbi):
1.     
naložbe v izvajanje tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja
okolja in varnosti pri delu ter znižanja stroškov pridelave (ureditev
gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev greznic in
čistilnih naprav, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev trajnih nasadov z
vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave,
ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem
besedilu: ZNS), ter nakup namakalne opreme);
2.     
naložbe v izvajanje pridelave ekoloških in drugih proizvodov iz sheme
kakovosti (ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme,
ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup kmetijske mehanizacije,
namenjene izvajanju ekološke pridelave, ureditev trajnih nasadov za izvajanje
ekološke pridelave, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);
3.     
naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na
območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki določa
razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), in sicer naložbe v nakup
naslednje kmetijske mehanizacije, razen strojev oziroma kmetijske mehanizacije,
ki prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov: stroji za prekladanje
materialov, stroji za transport, stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje,
stroji za setev in sajenje, stroji za nego in varstvo rastlin, stroji za
spravilo krme s travinja, namenski hmeljarski stroji, namenski sadjarski
stroji, namenski vinogradniški in trsničarski stroji, namenski vrtnarski in
zelenjadarski stroji ter mobilna dvoriščna mehanizacija;
4.     
naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam:
-  ureditev trajnih nasadov,
nakup in postavitev mreže proti toči, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme
in opreme za protislansko zaščito,
-  nakup in postavitev
rastlinjakov in pripadajoče opreme in
-  naložbe v izboljšanje
proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči, ki jo razglasi pristojni
organ v Republiki Sloveniji (ureditev hmeljišč);
5.     
naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih
zahtev na področju zaščite rejnih živali (ureditev hlevov oziroma nakup
pripadajoče opreme, ureditev izpustov, nakup in postavitev mobilnih objektov in
pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev objektov in nakup
pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun
za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih
živali oziroma gojene divjadi);
6.     
naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih:
-  povečanje učinkovite rabe
energije (v nadaljnjem besedilu: URE) ter spodbujanje uporabe obnovljivih virov
energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) za lastne potrebe kmetijskega
gospodarstva (naložbe v ureditev objektov oziroma nakup opreme za posodobitev
energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, naložbe v zmanjšanje toplotnih
izgub pri gradnji objektov z uporabo materialov z večjo toplotno
izolativnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme ter naložbe v proizvodnjo
električne in toplotne energije),
-  naložbe v mikro bioplinarne
na kmetijskih gospodarstvih (do 50 kW),
-  novogradnja kompostarn in
nakup pripadajoče opreme in
-  nakup opreme za vnovično
uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu;
7.     
naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na
vodovarstvenih območjih v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki
urejajo vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja),
(naložbe v ureditev hlevov in pripadajoče opreme in ureditev objektov za
skladiščenje živinskih gnojil);
8.     
naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma
gojenje divjadi z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami in
nepremičnimi elektroograjami na območjih pojavljanja medveda in volka iz
predpisa, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko
kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz
PRP 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: območje pojavljanja medveda in volka);
9.     
naložbe v nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stike prašičev z
divjimi prašiči, v skladu s predpisom, ki ureja biovarnostne ukrepe;
10.  
naložbe v ureditev zbirnih centrov za živali s pripadajočo opremo
(ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev objektov in nakup
pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev skladišč za krmo
oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup tovornih vozil z opremo za namen
dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), ter naložbe v ureditev
distribucijskih centrov, v katerih se izvaja priprava primarnih kmetijskih
proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev, skupine kmetov
oziroma zadruge iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe za namen prve
prodaje v skladu z 12. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in
podeželje (ureditev skladišč in hladilnic oziroma nakup pripadajoče opreme,
nakup pakirnih linij ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in
ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), in
11.  
naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene spravilu rastlinskih
pridelkov in pridelavi vrtnin (stroji za spravilo zrnatih, silažnih in
predilnih poljščin, stroji za spravilo krompirja in čebule, stroji za spravilo
buč, stroji za spravilo hmelja, stroji za obiranje in spravilo sadja, grozdja
in oljk, namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji).
(2) Naložbe iz prejšnjega odstavka se
glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:
1.     
naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se
podpirajo zaradi naslednjih ciljev:
a)   
dvig produktivnosti,
b)   
povečanje stroškovne učinkovitosti,
c)   
povečanje higiene in kakovosti ter doseganje višje dodane vrednosti
kmetijskih proizvodov,
č)    prilagoditev
kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali,
d)   
prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanim z
inovacijami, okoljem in blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti pa v:
-     prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,
-    
povečanje energetske učinkovitosti, vključno z
večjo rabo lesa,
-    
uvajanje OVE,
-    
zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo
fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem
zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih
organizmov),
-    
racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v
ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (zbiranje meteorne vode, zamenjava
namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah
obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu,
-    
prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih
območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in
biotske raznovrstnosti),
-    
ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so
odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,
-    
izvajanje ekološke pridelave hrane,
e)   
zaščita domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja
medveda in volka ter
f)    
zaščita prašičev pred divjimi prašiči;
2.     
naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za
kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je
upravičen mladi kmet;
3.     
naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil;
4.     
naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne
pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se
proizvod pripravi za tako prvo prodajo.
(3) Naložbe iz 1. do 9. točke in 11.
točke prvega odstavka tega člena se izvajajo kot individualne naložbe, ki jih
izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva, ali kolektivne naložbe, ki
jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, razen naložb v
izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke
prvega odstavka tega člena, ki se lahko izvajajo samo kot individualne naložbe,
ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva. Naložbe iz 10.
točke prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo samo kot kolektivne naložbe,
ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe. Naložbe iz 11. točke prvega odstavka tega
člena se izvajajo v skladu s 13. členom te uredbe.
(4) Primarna pridelava kmetijskih
proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem
razpisu.
6. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do podpore iz
operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in
opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
(2) Če je upravičenec iz prejšnjega
odstavka mladi kmet se za namen te operacije šteje, da je mladi kmet fizična
oseba, ki je prvič vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni
razpis in je ob vložitvi te vloge:
-       
stara od 18 let do vključno 40 let in
-       
ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v
predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete
iz PRP 2014–2020.
(3) Če je fizična oseba iz prejšnjega
odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka
nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Ne glede na določbe drugega
odstavka tega člena, se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba, ki je nosilec
kmetijskega gospodarstva in izključni lastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo
kmetijsko gospodarstvo, pri čemer nadzor nad to pravno osebo v skladu z drugim
odstavkom 2. člena Uredbe 807/2014/EU izvaja fizična oseba iz drugega odstavka
tega člena, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje drugega odstavka tega
člena.
(5) Šteje se, da je pogoj glede
nadzora nad pravno osebo iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če je fizična oseba
iz drugega odstavka tega člena v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na
javni razpis prvič postala član poslovodstva in ima v tem obdobju vsaj 50
odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi, kar mora biti razvidno iz
statuta te pravne osebe ali družbene pogodbe oziroma drugega ustanovitvenega
akta.
(6) Če je upravičenec iz prvega
odstavka tega člena skupina ali organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki
izvaja kolektivno naložbo, mora biti priznana v skladu s predpisi, ki urejajo
priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: skupina
ali organizacija proizvajalcev).
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:
1.     
skupina ali organizacija proizvajalcev,
2.     
zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali
3.     
skupina kmetov iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.
(8) Skupina kmetov iz 3. točke
prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih
gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje
obvezne elemente iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.
(9) Pogodba o sodelovanju iz
prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova
kolektivne naložbe.
(10) Član skupine kmetov iz 3. točke
sedmega odstavka tega člena na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti:
1.     
v uporabi več kot 70 odstotkov PKP, ki jih imajo v uporabi vsi člani
skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v
javnem razpisu, oziroma
2.     
v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine
kmetov, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki
ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem
besedilu: evidenca rejnih živali).
(11) Vsak član skupine kmetov iz 3.
točke sedmega odstavka tega člena za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj
dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od
članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k
naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz devetega
odstavka tega člena. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti
izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom te uredbe.
(12) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega
odstavka tega člena izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu
te skupine kmetov in ima naslednje naloge:
1.     
zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;
2.     
koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge
na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt
za izvedbo del, projekt izvedenih del);
3.     
vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27.
člena te uredbe;
4.     
vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določata 10.
točka prvega odstavka 27. člena in 103. člen te uredbe;
5.     
sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz
devetega odstavka tega člena;
6.     
označi vir sofinanciranja v skladu z Uredbo 808/2014/EU in predpisom, ki
ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike
Slovenije za obdobje 2014–2020.
(13) Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega
odstavka tega člena ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu
priloge I Uredbe 702/2014/EU.
(14) Upravičenec do podpore je nosilec
majhne kmetije, če ima v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa prihodek
iz poslovanja najmanj 4.000 eurov in manj kot 1,5 bruto minimalne plače na
zaposlenega v Republiki Sloveniji, pri čemer se prihodek iz poslovanja določi v
skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu:
nosilec majhne kmetije).
7. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški podpore iz
operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev so:
1.     
stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev
oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic
in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v
nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del
ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj
zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri
posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave
gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na
kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2.     
nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz
živali in surovin;
3.     
nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena
kot kmetijska;
4.     
stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s
postavitvijo nasadov jagod, razen stroški obnove nasada jagod, priprava
zemljišča (odstranitev nasada, razen pri postavitvi sadovnjakov in oljčnikov,
in zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in
postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež
proti toči. Kot postavitev sadovnjakov in oljčnikov se štejeta prva postavitev
sadovnjakov in oljčnikov ter zamenjava sadnih vrst v obstoječih sadovnjakih in
oljčnikih z nasadi drugih sadnih vrst. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se
šteje:
-  zamenjava obstoječih sort s
sortami, ki so manj občutljive na bolezni oziroma pozebo,
-  zamenjava obstoječih sort s
tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama Sadni izbor za
Slovenijo, ki ga pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, ali Sortne liste
Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),
-  sprememba tehnologije
pridelave (na primer gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika);
5.     
stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava
zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice,
nakup sadik in njihova saditev ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred
divjadjo. Če gre za naložbo v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po
naravnih nesrečah iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 5. člena te
uredbe, se priznajo stroški v višini, ki ustreza površini uničenih rastlin
hmelja, vendar največ do višine, ki ustreza površini GERK_PID iz zapisnika iz
3. točke tretjega odstavka 15. člena te uredbe. Kot obnova hmeljišča se
šteje:
-  zamenjava obstoječih sort s
sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,
-  zamenjava obstoječih sort s
tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega
seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR,
-  sprememba tehnologije
pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.),
-  obnova hmeljskih žičnic,
-  postavitev ograj za zaščito
pred divjadjo;
6.     
stroški postavitve novih vinogradov: priprava zemljišča (zemeljska
dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za
zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči;
7.     
nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake
se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;
8.     
nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo
zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter
zaščitne mreže proti ptičem in insektom;
9.     
stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, priprave
zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela)
in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za
zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;
10.  
stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za
nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in
postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup
in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega
pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na
pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in
zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo
z vodo (cisterna), premične elektromreže (visoke
premične varovalne elektromreže in druge premične elektromreže) in
prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup
žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;
11.  
stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;
12.  
stroški pridobivanja energije iz OVE in bioplina na kmetijskih
gospodarstvih;
13.  
stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med
katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;
14.  
stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški
izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;
15.  
stroški nakupa in postavitve ograj za zaščito prašičev pred divjimi
prašiči;
16.  
stroški nakupa opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov
na kmetijskem gospodarstvu;
17.  
nakup tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja kvalitete
kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz 10. točke prvega odstavka 5. člena
te uredbe;
18.  
prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z
69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97.  členom te uredbe;
19.  
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
8. člen
(neupravičeni stroški)
Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do
podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti
kmetijskih gospodarstev niso upravičeni stroški nakupa rabljene mehanizacije in
opreme.
9. člen
(vrsti naložb glede na velikost)
Glede na velikost sta vrsti naložb iz
operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev:
1.     
enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti
naložbe;
2.     
zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
10. člen
(splošni pogoji za pridobitev podpore)
Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora
upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis iz operacije naložbe za izboljšanje
splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev izpolnjevati tudi
naslednje splošne pogoje:
1.     
vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;
2.     
v letu, ki je določen v javnem razpisu, mora vložiti zbirno vlogo v
skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Oddaja zbirne
vloge ni obvezna za upravičenca, ki izvaja dejavnost dodelave osnovnega
semenskega materiala kmetijskih rastlin ter uveljavlja podporo za naložbo v ta
namen;
3.     
naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno
interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe.
Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbo nosilca majhne kmetije;
4.     
predložiti mora poslovni načrt, katerega
vsebina se podrobneje opredeli v javnem razpisu, in v katerem izkaže:
-  ekonomsko upravičenost
naložbe in
-  prispevek naložbe k
horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe
1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za
izbor vlog. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi
seznama upravičenih stroškov iz predpisa, ki ureja katalog stroškov in
najvišjih priznanih vrednosti. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se
določi z javnim razpisom;
5.     
ne glede na določbo prejšnje točke za naložbo nosilca majhne kmetije ni
treba predložiti poslovnega načrta;
6.     
če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred
naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
7.     
če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke
predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni
objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
8.     
če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora
predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter
skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
9.     
naložba v ureditev objektov z večjo uporabo lesa prispeva k
horizontalnim ciljem iz druge alineje 4. točke tega člena, če je najmanj 50
odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih
konstrukcijskih elementov. Če gre za naložbo v ureditev enostavnega ali
nezahtevnega objekta, se vlogi na javni razpis priložita tloris in prerez
objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov;
10.  
pri naložbi v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode
zmogljivost vsaj 10 m3;
11.  
poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora vsebovati sestavine, določene
v prilogi 4 te uredbe in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar
najmanj do 31. decembra 2030;
12.  
poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora za:
a)   
zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz
zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,
b)   
enostavne naložbe temeljiti na:
-  dejanskih prihodkih in
odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih
rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali
-  pokritju, opredeljenem v
prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;
13.  
ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme
biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije, katere
nosilec je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi
knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke;
14.  
če gre za skupino kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te
uredbe, se poslovni načrt iz 5. točke tega člena izdela na podlagi:
-  dejanskih prihodkov in
odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih
rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine
kmetov vodijo knjigovodstvo, ali
-  pokritja, opredeljenega v
prilogi 5 te uredbe;
15.  
v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis mora iz poslovanja
kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno
sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini 1,5
letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Ta
pogoj se ne uporablja za naložbe nosilca majhne kmetije; 
16.  
če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega
odstavka 6. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnje točke, pri
izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine
kmetov, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:
-  dejanskih prihodkov in
odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih
rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine
kmetov vodijo knjigovodstvo, ali
-  pokritja, opredeljenega v
prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva;
17.  
če gre za kolektivno naložbo skupine ali organizacije proizvajalcev iz
1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se, ne glede na določbo 15. točke
tega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja skupine ali
organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije
proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:
-  dejanskih prihodkov in
odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih
rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine
ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali
-  pokritja, opredeljenega v
prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne
vodijo knjigovodstva;
18.  
če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena
izpolnjevati vsi člani skupine kmetov, člani zadruge oziroma zadruga, ki ima
lastno primarno kmetijsko pridelavo, in bodo uporabljali to naložbo, kar je
razvidno iz poslovnega načrta;
19.  
v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora
zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb
ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;
20.  
če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke
sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo obseg dela iz prejšnje točke
zagotavljati vsi člani skupine kmetov skupaj;
21.  
če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 1. točke
sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19.
točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za
naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te
uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19. točke tega člena lahko upošteva
tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;
22.  
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s
101. členom te uredbe, razen če gre za naložbe iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
23.  
če je upravičenec nosilec majhne kmetije, lahko z vlogo na javni razpis
uveljavlja podporo za naložbo v vrednosti do vključno 50.000 eurov skupne
priznane vrednosti;
24.  
upravičenec na posamezen javni razpis oziroma posamezen sklop javnega
razpisa vloži eno vlogo.
11. člen
(črtan)
12. člen
(posebni pogoji za kolektivne naložbe)
Upravičenec iz sedmega odstavka 6. člena te
uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 10. člena
te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz 2. točke sedmega
odstavka 6. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki
bodo uporabljali to naložbo. Naložbo lahko uporablja tudi zadruga, ki ima
lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede v seznamu iz prejšnjega
stavka;
2.     
iz poslovnega načrta iz 4. točke 10. člena te uredbe mora biti razvidno,
da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine,
organizacije proizvajalcev ter članov skupine kmetov. Če je upravičenec
zadruga, mora biti iz poslovnega načrta razvidno, da kolektivna naložba izhaja
iz upoštevanja potreb članov zadruge oziroma zadruge, ki ima lastno primarno
kmetijsko pridelavo. Če gre za naložbo iz 10. točke prvega odstavka 5. člena te
uredbe, mora biti iz poslovnega načrta razvidno tudi, da je naložba namenjena
prvi prodaji primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali
predelovalcem, pri čemer se prva prodaja prodajnim posrednikom ali
predelovalcem opredeli z javnim razpisom;
3.     
upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za
največ tri tovorna vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete
kmetijskih proizvodov.
13. člen
(posebni pogoji za nakup kmetijske
mehanizacije)
(1) Poleg splošnih pogojev iz 10.
člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne
in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob
vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
gre za kolektivno naložbo iz prejšnjega člena;
2.     
izkazana je gospodarna raba kmetijske mehanizacije, če so glede na zbirno
vlogo, vloženo v letu, ki se določi v javnem razpisu, izpolnjene naslednje
zahteve:
-  za nakup kmetijske
mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in
sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja,
oljk, grozdja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 20 ha PKP ali imeti v
reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in
zelenjadarskih strojev, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5 ha PKP. Če
gre za nakup kmetijske mehanizacije, ki ima samostojen pogon (v nadaljnjem
besedilu: pogonski stroj), mora imeti upravičenec v rabi najmanj 20 ha PKP ali
v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali za vsak pogonski stroj, za katerega
uveljavlja podporo. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in zelenjadarskih
strojev, ki imajo samostojen pogon, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5
ha PKP,
-  za nakup kmetijske
mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora
imeti upravičenec v uporabi najmanj 40 ha PKP oziroma najmanj 40 ha PKP za vsak
pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo.
3.     
pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo
kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v
reji člani skupine proizvajalcev, člani organizacije proizvajalcev in člani
skupine kmetov. Če je upravičenec zadruga, se pri ugotavljanju PKP in števila
GVŽ iz prejšnje točke upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ:
-  članov zadruge, ki bodo
uporabljali kolektivno naložbo, oziroma
-  zadruge, ki bo uporabljala
kolektivno naložbo;
4.     
podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki so
mu bila za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih
pred letom objave javnega razpisa:
-  odobrena sredstva na podlagi
te uredbe oziroma
-  izplačana sredstva na
podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;
5.     
kot ista vrsta kmetijske mehanizacije iz prejšnje točke se šteje
kmetijska mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne dvomestne
številke iz priloge 2 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije
ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št.
7/16, 31/19 in 157/21; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o katalogu stroškov);
6.     
skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe ni
upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če so bila članu te
skupine za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih
pred letom objave javnega razpisa:
-  odobrena sredstva na podlagi
te uredbe oziroma
-  izplačana sredstva na
podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;
7.     
do podpore za nakup kmetijskega traktorja kot individualne naložbe ni
upravičen upravičenec, ki so mu bila kot članu skupine kmetov iz 3. točke
sedmega odstavka 6. člena te uredbe za to vrsto kmetijske mehanizacije odobrena
sredstva v okviru kolektivne naložbe;
8.     
upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za
največ tri pogonske stroje za različen namen, pri čemer mora biti vsak pogonski
stroj uvrščen v različno zaporedno dvomestno številko iz priloge 2 Pravilnika o
katalogu stroškov;
9.     
če gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe:
-  mora biti kmetijsko
gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, uvrščeno v območje OMD v skladu
s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
-  se določbe 2. in 3. točke
tega odstavka ne uporabljajo.
(2) Ne glede na določbe 1., 2. in 3.
točke prejšnjega odstavka je do podpore upravičen tudi nakup kmetijske
mehanizacije kot individualne naložbe, če:
-       
naložba prispeva k zmanjšani rabi FFS oziroma je namenjena izvajanju
ekološke pridelave, kar je razvidno iz kataloga stroškov ob vložitvi vloge na
javni razpis, oziroma
-       
gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo,
če upravičenec kandidira za nakup:
1.     
kmetijske mehanizacije (stroji za prekladanje materialov, mobilna
dvoriščna mehanizacija in cisterne za gnojenje) iz 2. točke prvega odstavka 7.
člena te uredbe ter hkrati kandidira tudi za ureditev objekta, za katerega
namen se ta mehanizacija uporablja;
2.     
namakalne opreme ali opreme za zaščito proti slani.
14. člen
(posebni pogoji za nakup kmetijskih
zemljišč)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te
uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega
odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
nakup kmetijskega zemljišča je del naložbe iz 15. do 22. člena te uredbe
in ne more biti samostojna naložba;
2.     
naložba iz prejšnje točke mora biti najkasneje do vložitve zadnjega
zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;
3.     
vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega
zemljišča in odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja
kmetijska zemljišča, če pogodba še ni podpisana;
4.     
upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne
vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu
s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek
nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih
stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.
15. člen
(posebni pogoji za trajne nasade)
(1) Poleg splošnih pogojev iz 10.
člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5.,
6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na
javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se
podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz
RKG:
-  pečkarji: 16 let,
-  koščičarji: 12 let,
-  jagodičje (razen malin in
robid): 15 let,
-  maline in robide: 8 let,
-  lupinarji: 33 let,
-  oljke: 33 let,
-  namizno grozdje: 25 let,
-  hmelj: 12 let;
2.     
pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira
prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v
RKG:
-  slive: 20 let,
-  jablane: 40 let,
-  hruške: 40 let,
-  mešani nasadi: 30 let;
3.     
določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če
je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče, ki jo
razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji;
4.     
upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s
143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12,
90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22,
130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja
kmetijstvo);
5.     
upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom
zakona, ki ureja kmetijstvo;
6.     
upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega
zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na
ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša,
oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso
vključena v GERK;
7.     
za naložbe v postavitev vinogradov mora
upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem
dovoljenj za zasaditev vinske trte;
8.     
naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih
panjevcev iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, so upravičen strošek,
če se izvajajo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska
zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30.
(2) Ob zaključku naložbe morajo
upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke
prvega odstavka 7. člena te uredbe, izpolnjevati pogoj, da je pri naložbah v
postavitev oziroma obnovo hmeljišča dovoljeno saditi le certificirane sadike v
skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik
hmelja, razen pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena, pri kateri je
dovoljeno saditi le certificirane sadike A.
(3) Naložbe v izboljšanje proizvodnega
potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah so upravičene do podpore, če so poleg
pogojev iz 10. člena te uredbe in 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena
izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
1.     
upravičencu je v obdobju, ki se določi v javnem razpisu, izdana odločba
inšpektorja UVHVVR o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni
oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo
rastlin, s katero je odrejeno uničenje okuženih rastlin hmelja;
2.     
sestavljen je zapisnik pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih iz
odločbe iz prejšnje točke;
3.     
uničenih je najmanj 30 odstotkov rastlin hmelja, pri čemer se upošteva
število vseh rastlin hmelja na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko
gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar
je razvidno iz RKG. Pri ugotavljanju deleža uničenih rastlin hmelja se
upoštevajo vse uničene rastline na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko
gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar
se ugotavlja na podlagi enega ali več zapisnikov iz prejšnje točke oziroma
zapisnika inšpektorja o ugotovljenem dodatnem uničenju rastlin hmelja;
4.     
če je iz načrta kmetijskega zemljišča iz 6. točke prvega odstavka tega
člena razvidno, da bo upravičenec uničil večje število rastlin hmelja, kot je
razvidno iz zapisnika ob vložitvi vloge na javni razpis, mora biti zapisnik o
dodatnem uničenju rastlin hmelja po vložitvi vloge na javni razpis izdelan
najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa;
5.     
izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah se
izvede kot:
-  obnova hmeljišča na GERK_PID
iz zapisnika iz 3. točke tega odstavka
oziroma
-  postavitev hmeljišča na
drugih zemljiščih, ki jih ima v uporabi nosilec kmetijskega gospodarstva, in
6.     
upravičenec lahko na podlagi istega zapisnika iz 3. točke tega
odstavka uveljavlja podporo le enkrat.
16. člen
(posebni pogoji za rastlinjake in
pripadajočo opremo)
(1) Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te
uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter
pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob
vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v
skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja
meteorna voda z objektov;
2.     
imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja ali drug akt, iz
katerega je razvidna uvedba namakalnega sistema, če gre za postavitev
rastlinjaka na zemljišče, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče in gre za
pridelavo v tleh.
(2) Če gre za postavitev rastlinjaka na
zemljišče, ki po namenski rabi ni kmetijsko zemljišče, morajo upravičenci poleg
pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka:
1.     
vlogi na javni razpis priložiti načrt namakanja v rastlinjaku v skladu s
prilogo 11, ki je sestavni del te uredbe,
2.     
imeti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, če gre za
naložbo na območju varovanja in omejitev po posebnih predpisih, in
3.     
imeti najpozneje do zaključka naložbe rastlinjak opremljen z vodomerom.
17. člen
(posebni pogoji za živinorejo)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te
uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na
javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
pri naložbi v ureditev hleva mora biti hlevska površina za živali v
skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih
živali. Ne glede na prejšnji stavek mora naložba v ureditev hlevov
oziroma nakup pripadajoče opreme, ki se izvaja v okviru naložbe iz 5. točke
prvega odstavka 5. člena te uredbe, izpolnjevati zahteve glede najmanjše
velikosti površin iz Priloge III Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5.
septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št.
834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede
ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008,
str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/181 z dne
15. februarja 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih
pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in
označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in
nadzora (UL L št. 53 z dne 16. 2. 2021, str. 99);
2.     
pri naložbah v ureditev objektov za
skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne
zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda
pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo
objektov za rejo domačih živali;
3.     
ne glede na prejšnjo točko so do podpore
upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev
iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če
je upravičenec mladi kmet iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in naložbo
izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;
4.     
pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k
vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis
del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a
kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom
digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi
namakanja;
5.     
pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali
oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8.
točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, razen za naložbe iz 8. točke tega
člena mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati
vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila,
prijavljenih v zbirni vlogi, vloženi v letu, ki se določi v javnem razpisu. Pri
izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih
živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in
evidenco rejnih živali;
6.     
če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali
oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke
prvega odstavka 5. člena te uredbe
posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o
gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1,
115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 –
ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec
mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje
popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom
digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša
oziroma na katerem se ta izvaja;
7.     
če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali
oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 8.
točke prvega odstavka 5. člena te uredbe izvaja na kmetijskih
zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt
kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega
zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se
naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če
zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;
8.     
če gre za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih
pojavljanja medveda in volka, mora biti upravičenec v letu vložitve vloge na
javni razpis vključen v operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja
velikih zveri, zahteva KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi
varovalnimi elektromrežami, v okviru ukrepa kmetijsko okoljska podnebna
plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi
posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020;
9.     
če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja
neposredna plačila, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s
predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, je v
okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbo v ureditev
hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj. Kot zemljišča
v uporabi se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, ki se
določi v javnem razpisu;
10.  
ne glede na prejšnjo točko je upravičen do podpore za naložbo v ureditev
hlevov na tekoče frakcije, če kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je
upravičenec, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na ha
kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z
nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se upoštevajo kmetijske površine iz
zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, ki so zunaj
najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike
Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja.
18. člen
(črtan)
19. člen
(posebni pogoji za naložbe, namenjene
učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te
uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno URE in pridobivanju energije iz
OVE in bioplina iz 11. in 12.
točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis
izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet te operacije, ni
namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna
količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred
vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem
gospodarstvu v tem letu. Če gre za naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet,
skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati
načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno
iz dokazil iz 2. točke tega člena;
2.     
naložbe iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe
morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni
objekta, kar je razvidno iz:
-  elaborata gradbene fizike,
če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v
skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali
-  energetskega pregleda v skladu
s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda,
če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v
skladu s predpisi s področja graditve objektov;
3.     
naložbe v pridobivanje toplotne energije iz biomase so upravičene do
podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;
4.     
stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so
upravičeni do podpore, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni
pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;
5.     
pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za
pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer
uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni
dovoljena;
6.     
pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz OVE mora upravičenec
priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje
rabe obnovljivih virov energije.
20. člen
(črtan)
21. člen
(posebni pogoji za izvedbo
agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih)
(1) Poleg splošnih pogojev iz
10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo
agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 4., 5., 6., 9., 10. in 13. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge
na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo
o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;
2.     
pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih
predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja
in dovoljenja pristojnih organov;
3.     
če se agromelioracija izvaja na
zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni
uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve
zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.
(2) Upravičenec
mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki
vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z
vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z
izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.
22. člen
(posebni pogoji za ureditev zasebnih
namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo
pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme)
(1) Poleg splošnih pogojev iz
10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev ZNS in
njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup
in postavitev namakalne opreme iz 14. točke prvega
odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati
tudi naslednje pogoje:
1.     
imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;
2.     
če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;
3.     
najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z
vodomerom;
4.     
upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se
namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema
obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;
5.     
naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati
najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre
obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;
6.     
če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih
je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj
kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi
učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega
prihranka vode na ravni naložbe;
7.     
pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v
obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo
energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v
uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda.
V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede
na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;
8.     
naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki
so namenjeni več uporabnikom in s katero se neto poveča namakalno območje, kar
vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do
podpore, če:
-  količinsko stanje vodnega
telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro
in 
-  je iz analize presoje
vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da
naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;
9.     
ne glede na prvo alinejo prejšnje točke
je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki
so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega
območja, upravičena do podpore, če:
-  se izvede v povezavi z
naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za
katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov
potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega
namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter
-  se z naložbo zagotovi
učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50
odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi
namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;
10.  
ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto
poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v
zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do
podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred
31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom,
ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-  zadevni zbiralnik je
opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o
nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega
parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira
za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne
22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama
prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive
2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem
besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem
vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih
obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o
vodah, in
-  zaradi zadevne naložbe
odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013,
oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno
zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.
(2) Pogoji iz 4. do 8. točke
prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi
na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.
(3) Upravičenec
mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je
predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na
ortofotu z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba
nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso
vključena v GERK.
23. člen
(posebni pogoji za prispevek v naravi)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te
uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena
te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob
vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik
večletnih rastlin, se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane
v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali
zdravstveno varstvo rastlin in je upravičenec vpisan v register dobaviteljev
semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri UVHVVR;
2.     
obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela za naložbe iz prvega
odstavka 5. člena te uredbe ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičenih
stroškov naložbe, razen za naložbe iz 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena
te uredbe, pri katerih prispevek v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti
višji od 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Obseg dela, izraženega v
ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem
načrtu, ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom;
3.     
prispevek v naravi v obliki zagotavljanja
lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene z javnim
razpisom.
24. člen
(črtan)
25. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Če je upravičenec nosilec majhne kmetije,
se med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne
učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki dosežejo vstopni prag 25
odstotkov možnega števila točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk
pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne
učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki so namenjene izboljšanju
konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov
najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število
točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.
(2) Če je upravičenec nosilec majhne
kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  načrtovana velikost
kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,
-  načrtovani obseg skupnega
prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po
zaključku naložbe;
2.     
geografski vidik upravičenca:
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na OMD,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev
skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na problemskih območjih iz priloge 9, ki je sestavni del te
uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja),
-  lokacija
naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene
naravovarstvene operacije KOPOP;
3.     
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-  vključenost v sheme
kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-  vključenost v ukrep
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-  vključenost v ukrep ekološko
kmetovanje,
-  vključenost v ukrep
dobrobiti živali;
4.     
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in
podnebnih spremembah:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe, 
-  inovacije,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje.
(3) Če je upravičenec fizična oseba,
razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, ali skupina
kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, so merila za
ocenjevanje vlog naslednja:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  načrtovani obseg skupnega
prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po
zaključku naložbe,
-  ekonomski učinek javnih
sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),
-  število zaposlenih oseb na
kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis;
2.     
družbeno-socialni vidik:
-  izobrazba upravičenca,
-  naložbe mladih kmetov
(naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom
17. člena Uredbe 1305/2013);
3.     
geografski vidik upravičenca:
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na OMD,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev
skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na problemskih območjih,
-  lokacija
naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene
naravovarstvene operacije KOPOP;
4.     
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-  vključenost v sheme
kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-  vključenost v ukrep
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-  vključenost v ukrep ekološko
kmetovanje,
-  vključenost v ukrep
dobrobiti živali;
5.     
horizontalno in vertikalno povezovanje:
-  vključenost upravičenca v
različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
6.     
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in
podnebnih spremembah:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe,
-  inovacije,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje.
(4) Če je upravičenec samostojni podjetnik
posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  načrtovani obseg skupnega
prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po
zaključku naložbe,
-  ekonomski učinek javnih
sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),
-  razmerje med letnimi
prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (velja samo
za enostavne naložbe);
2.     
družbeno-socialni vidik:
-  inovativnost in razvoj
podjetja,
-  socialni vidik podjetja;
3.     
geografski vidik upravičenca:
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na OMD,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev
skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,
-  naslov ali sedež kmetijskega
gospodarstva je na problemskih območjih,
-  lokacija
naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene
naravovarstvene operacije KOPOP;
4.     
proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:
-  vključenost v sheme
kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,
-  vključenost v ukrep
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,
-  vključenost v ukrep ekološko
kmetovanje,
-  vključenost v ukrep
dobrobiti živali;
5.     
horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v
različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
6.     
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in
podnebnih spremembah:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe,
-  inovacije,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje.
(5) Podrobnejša merila iz drugega,
tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog
se opredelijo v javnem razpisu.
26. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev podpore iz operacije
naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev, so poleg pogojev iz 102. člena te uredbe še:
1.     
izjava upravičenca o vključitvi naložbe v
uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena. Pogoj iz
te točke se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;
2.     
pri naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov ter naložbah v
nakup in postavitev mreže proti toči morajo biti nasadi oziroma mreža proti
toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;
3.     
mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije
končati v 24 mesecih od datuma prvega vpisa nosilca kmetijskega gospodarstva v
RKG;
4.     
pri naložbi za nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan
kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;
5.     
pri naložbi iz 4. do 10. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora
upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski
strokovnjak. Neodvisni kmetijski strokovnjak je oseba, ki se ukvarja s
svetovanjem v kmetijstvu in ni neposredno povezan z oddajo vloge ter z izvedbo
naložbe;
6.     
če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske
proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev
dokazati, da:
-  obremenitev kmetijskih
zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v
višini 170 kg na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ali
-  obtežba na kmetijskem
gospodarstvu ne presega 2 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima
kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na
vodovarstvenih območjih;
7.     
pri naložbi v ureditev vodnih zbiralnikov in
vodohranov za zbiranje meteorne vode je najpozneje do vložitve zadnjega
zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev za meteorno vodo;
8.     
če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe,
morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem
premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe;
9.     
pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je najpozneje
do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev
porabe toplotne ali električne energije;
10.  
pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih
kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere
mora biti razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev:
-       
izpolniti zahteve glede ograje izpusta oziroma območja proste reje iz
predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, če gre za naložbe iz 9. točke prvega
odstavka 5. člena te uredbe,
-       
izpolniti obveznost iz 8. točke 17. člena te uredbe, če gre za naložbo v
visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in
volka,
-       
imeti certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v skladu s
predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in
živil, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore iz naslova vključenosti v
ukrep iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU. Če gre za kolektivno naložbo, morajo
imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bodo uporabljali kolektivno
naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali
kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka
6. člena te uredbe, certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v
skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov
in živil,
-       
predložiti pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z
zakonom, ki ureja energetiko, če gre za naložbo v proizvodnjo električne
energije iz obnovljivih virov, pri čemer se mora pogodba glasiti na
upravičenca,
-       
imeti zbirni center za živali vpisan v register zbirališč pri UVHVVR v
skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zbirališča, prevozniki
in trgovci z živalmi.
(3) Za namen operacije naložbe za
izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se kot
zaključek naložbe šteje:
1.     
vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:
-  ureditev enostavnih in
nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče
opreme,
-  nakup kmetijske mehanizacije
in strojne opreme,
-  nakup tovornih vozil z
opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov,
-  nakup in postavitev mrež
proti toči,
-  nakup in postavitev
rastlinjakov in pripadajoče opreme, ki niso objekti,
-  postavitev pašnikov in obor
ter pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene
divjadi,
-  izvedbo agromelioracijskih
del na kmetijskih gospodarstvih, ureditev ZNS in njihovih tehnoloških
posodobitev ter nakup in postavitev namakalne opreme,
-  postavitev oziroma obnovo
trajnih nasadov;
2.     
pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih
in zahtevnih objektov. Če gre za naložbe v ureditev
manj zahtevnih in zahtevnih objektov iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se
kot zaključek naložbe šteje pridobitev projektne dokumentacije izvedenih del.
(4) Za namen operacije naložbe za
izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se pri
naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno
vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s
pripadajočo opremo.
(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo za
podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti
kmetijskih gospodarstev vloži največ:
-       
tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;
-       
dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen
za naložbe nosilca majhne kmetije, ki lahko vloži en zahtevek za izplačilo
sredstev.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
upravičenec na posamezno vlogo vloži en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre
za naložbo iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.
27. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec do podpore iz
operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz
106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:
1.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih
zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine
oziroma živali), kar se ugotavlja iz
zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti
oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca
majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe,
ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti
glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe,
načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje za izpolnitev
proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od
leta nastanka tega
škodnega dogodka;
2.     
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na
javni razpis prejel točke v okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega
odstavka ali druge alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora
izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem
izplačilu sredstev;
3.     
upravičenec še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev
vodi seznam o skupni rabi, s katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po
članih zadruge oziroma raba zadruge, raba članov skupine ali organizacije
proizvajalcev ter skupine kmetov in obdobje uporabe, pri čemer mora naložbo
uporabljati najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo
naložbe v poslovnem načrtu, njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) pa ne
sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu. Če je
upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se upošteva tudi
njen proizvodni obseg, v število članov pa se šteje tudi zadruga. Seznam skupne
rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;
4.     
gospodarna raba mehanizacije iz 2. točke
prvega odstavka 13. člena te uredbe se mora ohranjati še najmanj pet
koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;
5.     
če gre za naložbo v ureditev pašnikov za
nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 8. točke prvega
odstavka 5. člena te uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na
kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja
neposredna plačila, razen za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže
na območjih pojavljanja medveda in volka, kjer mora povprečna letna obtežba z
živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem
izplačilu sredstev znašati najmanj 0,2 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa,
ki ureja neposredna plačila;
6.     
če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni
sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet koledarskih
let po zadnjem izplačilu sredstev;
7.     
če gre za naložbo iz 7. točke prvega
odstavka 22. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj glede desetodstotnega
prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema
še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;
8.     
če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje
za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti
še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila
izvedena naložba;
9.     
obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma
zadnjega izplačila sredstev:
-  upravičenec, ki vodi knjigovodstvo
v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke
vsako leto do 15. aprila poslati na ARSKTRP,
-  upravičenec, ki ne vodi
knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi
knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo
podatkov in jih vsako leto do 15. aprila poslati standardno obdelane na MKGP;
10.  
upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih
iz prejšnje točke oziroma o skupni rabi kolektivne naložbe iz 3. točke
tega odstavka ter o učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po
zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec poroča o obveznosti iz 1. točke tega
odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev;
11.  
naložbe v URE iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te
uredbe morajo še vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev
zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta
glede na stanje v koledarskem letu pred letom vložitve zadnjega zahtevka za
izplačilo sredstev;
12.  
upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo
izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem
izplačilu sredstev. Če gre za kolektivno naložbo, morajo poleg upravičenca
vložiti zbirno vlogo vsi člani skupine proizvajalcev, člani organizacije
proizvajalcev, člani skupine kmetov ali člani zadruge, ki bodo uporabljali
kolektivno naložbo;
13.  
če gre za naložbo iz drugega odstavka 16. člena te uredbe, mora biti
rastlinjak opremljen z vodomerom še najmanj pet koledarskih let po zadnjem
izplačilu sredstev;
14.  
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v
okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena
te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev;
15.  
upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev
zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter
najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.
(2) Določba 8. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za kolektivne
naložbe, določba 9. točke prejšnjega odstavka pa se ne uporablja za naložbe
nosilca majhne kmetije in kolektivne naložbe.
(3) Podrobnejša navodila glede
pošiljanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP
in ARSKTRP.
28. člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja javne podpore iz operacije
naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih
gospodarstev, razen za naložbe iz 3., 4. in 8.
točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, je 30 odstotkov upravičenih
stroškov in se poveča za:
-       
5 odstotnih točk, če je kmetijsko
gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja
razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo
imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno
naložbo, člani skupine ali organizacije
proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov
iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska
gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje
kmetijskih gospodarstev v OMD,
-       
5 odstotnih točk, če je naložba povezana
z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj
50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje.
Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma
zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno
naložbo, ter člani skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj
več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov
iz te alineje,
-       
10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,
-       
10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe
1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa.
Če gre za kolektivno naložbo, mora biti vsaj polovica članov zadruge, skupine
ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter
vsaj polovica članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe
vključenih v izvajanje tega ukrepa. Če je upravičenec zadruga, ki bo
uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje
tudi zadruga,
-       
10 odstotnih točk za naložbe
upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se
nahaja na problemskih območjih. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti
najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki
bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega
odstavka 6. člena te uredbe naslov stalnega prebivališča oziroma lokacijo
kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih. Če je upravičenec
zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz
prejšnjega stavka šteje tudi zadruga,
-       
(črtana),
-       
15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,
-       
20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge,
skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo,
ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati
pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.
(2) Stopnje podpore iz prejšnjega
odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih
stroškov.
(3) Stopnja javne podpore za naložbe v
prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja v območjih OMD iz 3.
točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, naložbe v prilagoditev kmetijskih
gospodarstev podnebnim spremembam iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te
uredbe in naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma
gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka iz 8. točke prvega
odstavka 5. člena te uredbe je 50 odstotkov
upravičenih stroškov in se poveča za 20 odstotnih točk:
-       
če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s
predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za
kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo
uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev,
ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke
sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v
OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD;
-       
za kolektivne naložbe, razen če gre za naložbo v izboljšanje
proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah;
-       
če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU
in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega
izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi
člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali
kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6.
člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin, vključenih v
enega izmed ukrepov iz te alineje. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala
kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi
zadruga;
-       
za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja
skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, mora najmanj
polovica članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe
izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.
(4) Stopnje javne podpore iz
prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 90 odstotkov
upravičenih stroškov naložbe.
(5) Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje
višje stopnje javne podpore iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega
člena in pogojev za uveljavljanje višje stopnje podpore iz tretje alineje
tretjega odstavka tega člena je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se
določi v javnem razpisu. Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje
javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena in pogojev za
uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje tretjega odstavka
tega člena je razvidno iz RKG.
(6) Najnižji
znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih
zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah
naložb.
(7) Upravičenci,
ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020
iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000
eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko
v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.
(8) Član
skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobi podporo v višini iz
prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel
iz naslova individualnih in kolektivnih naložb po tej uredbi.
(9) Razpoložljiva sredstva, namenjena
za izvajanje te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je
sestavni del te uredbe.
(10) Sredstva, namenjena izvajanju te
operacije, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov
in sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem
besedilu: EKSRP) v višini 75 odstotkov, razen v primeru iz 58.a člena Uredbe
1305/2013/EU, ko se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.
1.a Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov iz kmetijstva
28.a člen
(namen podpore, cilji in vrsta naložb)
(1) Podpora iz druge alineje 1. točke pod
a) 4. člena te uredbe je namenjena individualnim naložbam kmetijskih
gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k
Pogodbi, s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz
kmetijstva, sekvestracije ogljika ter povečanja organske mase v tleh. Podpora
se nameni naložbam v:
1.     
izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil ter zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov in amonijaka (ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme
za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in
nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih
lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije, ki
prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov);
2.     
ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, če z isto vlogo na
javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v povečanje kapacitet za skladiščenje
živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo
voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov za najmanj deset odstotkov oziroma
bo rezultat naložbe povečanje obnovljivih virov energije oziroma učinkovite
rabe energije za najmanj deset odstotkov glede na stanje pred naložbo.
(2) Do podpore za
naložbe v uskladitev s standardi EU, ki se uporabljajo za kmetijsko
proizvodnjo, so upravičeni mladi kmetje, ki prvič prevzemajo kmetijsko
gospodarstvo kot nosilci kmetijskih gospodarstev. Upravičenci morajo naložbo
zaključiti v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije v skladu s
predpisom, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade
kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
(3) Naložbe iz
prvega odstavka tega člena prispevajo k horizontalnim ciljem, povezanih z
inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti k:
1.     
povečanju energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa pri reji
živali,
2.     
uvajanju obnovljivih virov energije za potrebe reje živali,
3.     
racionalnejši rabi vode in drugih surovin ter ureditvi čistilnih in
varčevalnih tehnologij,
4.     
prilagoditvi kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z
vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),
5.     
izvajanju ekološke pridelave hrane.
(4) Primarna
pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje
opredeli v javnem razpisu.
28.b člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do podpore za naložbe v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je nosilec kmetijskega
gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki
Sloveniji.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka je
mladi kmet, če izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega ali četrtega in petega
odstavka 6. člena te uredbe.
28.c člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški podpore za naložbe v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva so:
1.     
stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev
oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic
in čistilnih naprav, nakup IKT in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot
del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj
zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri
posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznajo tudi stroški dobave
gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na
kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2.     
stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne
opreme za prevoz živali in surovin;
3.     
stroški naložb, namenjenih URE pri reji živali;
4.     
stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih za
namen reje živali;
5.     
prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z
69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;
6.     
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se določi v
skladu s 95. členom te uredbe.
28.č člen
(vrsti naložb glede na velikost)
Glede na velikost sta vrsti naložb v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva:
1.     
enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti
naložbe;
2.     
zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
28.d člen
(splošni pogoji za pridobitev sredstev)
Upravičenec mora za naložbe v zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva ob vložitvi vloge na javni razpis
izpolnjevati pogoje iz 100. člena te uredbe ter pogoje iz 2., 3. do 13., 15.,
19., 22. in 23. točke 10.
člena te uredbe.
28.e člen
(posebni pogoji za pridobitev sredstev
glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)
(1) Do podpore je
upravičen nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih
plinov in je opredeljena v katalogu stroškov.
(2) Če gre za
naložbe na področju živinoreje, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega
člena izpolnjevati tudi pogoje iz 1. do 3., 9. in 10. točke 17. člena te
uredbe.
(3) Če gre za
naložbe, namenjene URE in pridobivanju OVE, morajo upravičenci poleg pogojev iz
prejšnjega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 19. člena te uredbe.
(4) Če gre za
prispevek v naravi, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena
izpolnjevati tudi naslednja pogoja:
1.     
obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40
odstotkov;
2.     
prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko
upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene v javnem razpisu.
28.f člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med vlogami za podporo iz operacije
naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so namenjene nosilcu
majhne kmetije, in dosežejo vstopno mejo 25 odstotkov najvišjega možnega
števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za
ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz
operacije naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so
namenjene izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo
vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste,
ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe
razpisanih sredstev.
(2) Če je upravičenec nosilec majhne
kmetije, se uporabljajo merila iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, pri
čemer se k merilom iz 4. točke drugega odstavka 25. člena doda merilo
»zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«.
(3) Če je upravičenec fizična oseba, razen
samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, se uporabljajo
merila iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe, razen meril iz tretje in
četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k
merilom iz 6. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe doda merilo
»zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov«.
(4) Če je upravičenec samostojni podjetnik
posameznik ali pravna oseba, se uporabljajo merila iz četrtega odstavka 25.
člena te uredbe, razen meril iz tretje in četrte alineje 1. točke četrtega
odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 6. točke četrtega
odstavka 25. člena te uredbe doda merilo »zmanjšanje izpustov toplogrednih
plinov«.
(5) Podrobnejša merila iz drugega, tretjega
in četrtega odstavka tega člena ter točkovnik za ocenjevanje vlog se opredelijo
v javnem razpisu.
28.g člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka za
izplačilo sredstev za podporo za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov iz kmetijstva poleg pogojev iz 102. člena te uredbe izpolnjevati tudi
pogoje iz 1., 3., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka, tretje, četrte in
pete alineje drugega odstavka, prve in druge alineje 1. točke in 2. točke
tretjega odstavka ter četrtega in petega odstavka 26. člena te uredbe.
28.h člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec do podpore za naložbe v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva mora po zadnjem izplačilu
sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje
obveznosti:
1.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora
izpolniti najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v
poslovnem načrtu (površine oziroma živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge,
vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti, oziroma iz
evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca
majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te
uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev
obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti
naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje
za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša
za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;
2.     
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v
okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega odstavka ali druge alineje 1.
točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh
meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;
3.     
če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje
za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti
še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec
kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;
4.     
obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma
zadnjega izplačila sredstev, razen za naložbe nosilca majhne kmetije:
-  upravičenec, ki vodi
knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora
knjigovodske podatke vsako leto do 15. aprila poslati na ARSKTRP,
-  upravičenec, ki ne vodi
knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi
knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo
podatkov in jih vsako leto do 15. aprila poslati standardno obdelane na MKGP;
5.     
upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke ter o
učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev. O obveznosti iz 1. točke tega odstavka poroča po njeni izpolnitvi
oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;
6.     
upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo
izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev;
7.     
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v
okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena
te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev;
8.     
upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev
zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter
najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.
(2) Podrobnejša navodila glede predložitve
obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.
28.i člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja javne podpore za naložbe v
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je 30 odstotkov upravičenih
stroškov in se poveča za:
-       
5 odstotnih točk, če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v
OMD,
-       
5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29.
člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih
površin, vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,
-       
10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,
-       
10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe
1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa,
-       
10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma
lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih,
-       
20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.
(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka
se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.
(3) Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje
višje stopnje javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena je
razvidno iz RKG, izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne
podpore iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena pa je razvidno iz
zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu.
(4) Najnižji
znesek javne podpore je 2.000 eurov na posamezno vlogo.
(5) Upravičenci,
ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020
iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000 eurov javne podpore.
Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000
eurov javne podpore.
(6) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe.
(7) Sredstva, namenjena izvajanju te
operacije, se zagotovijo iz sredstev EKSRP v višini 100 odstotkov.
2. Podpora za naložbe v predelavo,
trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov
29. člen
(namen podpore in vrste naložb)
(1) Podpora iz podukrepa podpora za
naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se nameni za
naložbe v:
-       
predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode,
-       
predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,
-       
trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave.
(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka
so upravičene naložbe v:
-       
ureditev objektov oziroma nakup opreme za namen predelave ali trženja
kmetijskih proizvodov,
-       
ureditev skladiščnih kapacitet oziroma nakup opreme za namen
skladiščenja,
-       
ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev
sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, vnovično uporabo vode,
ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav
za obdelavo odpadnih voda,
-       
ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne in
toplotne energije ter proizvodnjo bioplina (do 50 kW) za potrebe predelave ali
trženja kmetijskih proizvodov za lastno porabo,
-       
rekonstrukcijo objektov, ki prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub z
uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup opreme za posodobitev
energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov ter nakup energetsko varčnejše
opreme,
-       
nakup opreme in naprav za ponovno uporabo stranskih proizvodov in
-       
ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja predelava ali
trženje kmetijskih proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev
oziroma članov zadruge iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe, za namen
predelave ali trženja kmetijskih proizvodov (ureditev objektov oziroma nakup,
namestitev oziroma vgradnja opreme, strojev in naprav ter nakup tovornih vozil
z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov).
(3) Do podpore iz prve in druge
alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz prejšnjega odstavka
upravičene naložbe v nakup mobilnega predelovalnega obrata in naložbe v obrat
za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, pri
čemer mora biti mobilni predelovani obrat zaokrožena tehnološka celota, ki
omogoča predelavo kmetijskih proizvodov.
(4) Do podpore iz tretje alineje prvega
odstavka tega člena so poleg naložb iz drugega odstavka tega člena upravičene
naložbe v:
-       
ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov,
-       
nadgradnjo lastnih mobilnih prodajaln oziroma nakup pripadajoče opreme,
-       
namenske aparate za prodajo ter
-       
opremo prevoznega sredstva za namen dostave in ohranjanja kvalitete
kmetijskih proizvodov.
(5) Naložbe iz prvega odstavka tega
člena, ki prispevajo k povečanju okoljske učinkovitosti, so:
-       
ureditev čistilnih naprav,
-       
za zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo vključno z uporabo
reciklirane vode za tehnološke namene,
-       
ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,
-       
reciklaža in uporaba odpadnih surovin,
-       
zmanjševanje količine odpadkov,
-       
ureditev objektov z večjo uporabo lesa, če je najmanj 50 odstotkov
nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih
konstrukcijskih elementov.
(6) Če je naložba
iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka del naložbe iz prve do pete alineje
drugega odstavka tega člena, se šteje, da celotna naložba prispeva k povečanju
okoljske učinkovitosti, če stroški naložb iz prve do pete alineje prejšnjega
odstavka predstavljajo več kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne
naložbe.
(7) Če gre za naložbe iz druge alineje
prvega odstavka tega člena, se podpora dodeli:
-       
v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU upravičencem, ki so MSP,
-       
v skladu s 3. poglavjem in 3.1 oddelkom II. dela Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje upravičencem, ki so velika podjetja.
(8) Če gre za naložbe iz druge alineje
prvega odstavka tega člena v povezavi z naložbami iz četrte in pete alineje
drugega ostavka tega člena, se podpora dodeli kot pomoč po pravilu de
minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(9) Naložbe iz drugega odstavka tega člena,
razen naložb iz sedme alineje drugega odstavka tega člena, se izvajajo kot
individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 30. člena te
uredbe, ali kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka
30. člena te uredbe. Naložbe iz sedme alineje drugega odstavka tega člena se
izvajajo kot kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka
30. člena te uredbe.
(10) Naložbe iz tretje do šeste alineje
drugega odstavka tega člena so naložbe, namenjene krožnemu gospodarstvu. Če so
naložbe iz prejšnjega stavka del naložbe iz prve oziroma druge alineje drugega
odstavka tega člena, se šteje, da so namenjene krožnemu gospodarstvu, če
predstavljajo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.
(11) Predelava ali trženje kmetijskih
proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem
razpisu.
30. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do podpore iz podukrepa
podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov
je:
1.     
nosilec kmetije,
2.     
nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije,
3.     
samostojni podjetnik posameznik,
4.     
zadruga,
5.     
zavod ali
6.     
gospodarska družba.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka
je lahko:
-       
MSP ali
-       
veliko podjetje.
(3) Upravičenec iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega in četrtega odstavka
tega člena se za namen tega podukrepa šteje za mladega kmeta, če izpolnjuje
pogoje iz drugega oziroma tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te
uredbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena je
pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:
-       
skupina ali organizacija proizvajalcev ali
-       
zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG.
(5) Nosilec kmetije iz 1. točke prvega
odstavka tega člena se šteje kot nosilec majhne kmetije.
31. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za podporo iz
podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov so:
1.     
stroški ureditve objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih
se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in
montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in
opravljenih del);
2.     
stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav za
trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo in IKT;
3.     
prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97.
členom te uredbe:
-  če gre za upravičenca iz 1.
ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
-  gre za prispevek v naravi v
obliki lastnega dela oziroma lastnega lesa upravičenca iz prejšnje alineje in
-  gre za naložbe v ureditev
enostavnih in nezahtevnih objektov;
4.     
splošni stroški iz 98. člena te uredbe;
5.     
stroški nakupa tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja
kvalitete kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz sedme alineje drugega
odstavka 29. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
32. člen
(neupravičeni stroški)
Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe
do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj
kmetijskih proizvodov niso upravičeni:
1.     
nakup dostavnih in servisnih vozil, razen tovornih vozil iz 5. točke
prvega odstavka prejšnjega člena,
2.     
gradnja novih klavnic z letno zmogljivostjo nad 1.000 GVŽ,
3.     
proizvodnja bioetanola in biodizla,
4.     
strošek nakupa rabljene mehanizacije in opreme ter
5.     
strošek iz naslova obratnih sredstev.
33. člen
(vrsti naložb glede na velikost)
Glede na velikost sta vrsti naložb v
predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov:
1.     
enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti
naložbe;
2.     
zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
34. člen
(splošni pogoji za pridobitev sredstev)
Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora
upravičenec za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje
oziroma razvoj kmetijskih proizvodov ob oddaji vloge na javni razpis
izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.     
naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno
interno stopnjo donosnosti naložbe, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te
uredbe. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe, ki jih izvedejo nosilci majhnih
kmetij iz petega odstavka 30. člena te uredbe;
2.     
predložiti mora poslovni načrt, katerega
vsebina se podrobneje opredeli v javnem razpisu, in v katerem izkaže:
-  ekonomsko upravičenost
naložbe iz prejšnje točke in
-  prispevek naložbe k
horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe
1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za
izbor vlog. Vrste naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem, se določijo z
javnim razpisom;
3.     
poslovni načrt iz prejšnje točke mora vsebovati sestavine, določene v
prilogi 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar
najmanj do 31. decembra 2030;
4.     
poslovni načrt iz 2. točke tega člena mora za:
a)   
zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz
zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;
b)   
enostavne naložbe temeljiti na:
-  dejanskih prihodkih in
odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida,
-  dejanskih prihodkih in
normiranih odhodkih iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
-  standardnih rezultatih FADN
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali
-  pokritju, opredeljenem v
prilogi 5 te uredbe;
5.     
ne glede na četrto alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme
biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred
oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo, drugo ali
tretjo alinejo pod b) prejšnje točke;
6.     
če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred
naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
7.     
če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke
predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni
objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
8.     
če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora
predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter
skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
9.     
nosilec majhne kmetije je upravičen le do naložbe v vrednosti do
vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;
10.  
ne glede na določbe 2. točke tega člena nosilcu majhne kmetije ni treba
predložiti poslovnega načrta;
11.  
v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora
zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb
ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;
12.  
če gre za naložbo, ki jo izvajajo skupine ali organizacije
proizvajalcev, se pri ugotavljanju obsega dela iz prejšnje točke lahko upošteva
tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za naložbo, ki jo izvajajo zadruge, se
pri ugotavljanju obsega dela iz prejšnje točke lahko upošteva tudi obseg dela
njihovih članov, ki bodo uporabljali to naložbo;
13.  
pri naložbah v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode
zmogljivost vsaj 10 m3;
14.  
naložbe v trženje kmetijskih proizvodov se nanašajo na:
-  kmetijske proizvode
vlagatelja, ki mora biti vpisan v RKG,
-  kmetijske proizvode članov
zadruge, ki so vpisani v RKG. Če je član zadruge zadruga, se upoštevajo
kmetijski proizvodi njenih članov ter kmetijski proizvodi zadruge iz lastne
pridelave,
-  predelane kmetijske
proizvode iz lastne predelave vlagatelja;  
15.  
če gre za naložbe iz tretje alineje prvega
odstavka 29. člena te uredbe, mora kmetijske
proizvode tržiti na lokaciji, ki se podrobneje opredeli z javnim razpisom;
16.  
če gre za naložbe v ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov iz
šeste alineje petega odstavka 29. člena te uredbe, mora predložiti tloris in
prerez objekta z navedbo konstrukcijskih elementov objekta;
17.  
upravičenec lahko na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop
javnega razpisa vloži eno vlogo.
35. člen
(posebni pogoji za pridobitev sredstev
glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)
(1) Poleg pogojev iz prejšnjega člena
mora upravičenec glede na posamezno vrsto naložbe v predelavo, trženje oziroma
razvoj kmetijskih proizvodov iz tega podukrepa ob vložitvi vloge na javni
razpis izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1.     
če je upravičenec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora
biti registriran za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih
proizvodov, povezane z naložbo;
2.     
upravičenec iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe mora
imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je
povezana z naložbo, razen če gre za naložbe v trženje kmetijskih proizvodov iz
lastne pridelave;
3.     
upravičenec, ki ni veliko podjetje, mora v koledarskem letu pred oddajo
vloge na javni razpis iz poslovanja ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča
dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v
višini 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na
1 PDM. Ta pogoj se ne uporablja za nosilca majhne kmetije;
4.     
za naložbe iz druge alineje prvega odstavka
29. člena te uredbe upravičenec, ki je
veliko podjetje, v skladu s I. delom Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in
podeželje vlogi na javni razpis priloži opis stanja brez podpore, to je obratni
hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, iz katerega je
razviden spodbujevalni učinek naložbe, ter dokumentarna dokazila v podporo
obratnemu hipotetičnemu scenariju v skladu z (72) točko Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje. Vsebina obratnega hipotetičnega scenarija in
dokumentarna dokazila se podrobneje opredelijo v javnem razpisu;
5.     
če gre za naložbe iz osmega odstavka 29. člena te uredbe, mora vlagatelj
vlogi na javni razpis priložiti:
-  pisno izjavo o vseh pomočeh de
minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo v predhodnih
dveh letih in v tekočem koledarskem letu,
-  pisno izjavo o drugih že
prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z
dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornji meji pomoči
de minimis in intenzivnost pomoči po predpisih, ki urejajo državne
pomoči,
-  pisno izjavo, ali gre za
enotno podjetje. Če gre za enotno podjetje, se navedejo podjetja, ki so z
upravičencem povezana;
6.     
če gre za naložbo iz prve do pete alineje petega odstavka 29. člena te
uredbe, mora predložiti elaborat, iz katerega je razviden prispevek naložbe k
povečanju okoljske učinkovitosti. Elaborat se pripravi v skladu s prilogo 10,
ki je sestavni del te uredbe;
7.     
če je upravičenec veliko podjetje in gre za naložbo iz druge alineje
prvega odstavka 29. člena te uredbe, mora imeti najmanj 250 in manj kot 750
zaposlenih ali letni promet, ki presega 50 milijonov eurov in je nižji od 200
milijonov eurov;
8.     
če upravičenec uveljavlja višjo stopnjo podpore v skladu z osmo alinejo
prvega odstavka 41. člena te uredbe, mora v poslovnem načrtu iz 2. točke
prejšnjega člena navesti, da bo najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev zagotavljal delež vhodnih surovin iz 3. točke prvega odstavka 40. člena te uredbe.
Nosilec majhne kmetije iz petega odstavka 30. člena te uredbe navede delež
vhodnih surovin v vlogi na javni razpis.
(2) Če gre za naložbe v trženje
kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, morajo biti izpolnjeni naslednji
pogoji:
1.     
upravičenec ali član zadruge, katerega kmetijski proizvodi se tržijo,
mora v letu, ki je določeno v javnem razpisu, vložiti zbirno vlogo v skladu s
predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Če gre za upravičenca
iz 2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, zbirno vlogo vloži nosilec
kmetije;
2.     
če gre za naložbo v ureditev prostorov za namen degustacije, mora
upravičenec tržiti kmetijske proizvode iz lastne pridelave oziroma predelave,
pri čemer se prodaja kmetijskih proizvodov in degustacija kmetijskih proizvodov
ne smeta izvajati v istem prostoru.
(3) Če ima upravičenec v uporabi do
enega hektarja kmetijskih površin in vzreja samo čebele ter uveljavlja podporo
za naložbe, povezane s čebelarsko dejavnostjo, oddaja zbirne vloge ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka ni obvezna, vendar pa
mora imeti urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.
(4) Obseg prispevka v naravi v obliki
lastnega dela iz 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe ne sme
biti večje od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in presegati obsega dela,
izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi na javni
razpis oziroma v poslovnem načrtu. Vrednost
lastnega dela ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom.
(5) Prispevek v naravi v obliki
zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene
z javnim razpisom.
(6) Če ima upravičenec živilski obrat, mora
biti živilski obrat vpisan v register obratov v skladu s pravilnikom, ki ureja
registracijo in odobritev obratov na živilskem področju.
35.a člen
(posebni pogoji za kolektivne naložbe)
Upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena
te uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 1. do
8. točke in iz 11. do 17. točke 34. člena te uredbe, ter pogojev iz 1. točke in
3. do 7. točke prvega odstavka, drugega in šestega odstavka 35. člena te
uredbe, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz druge alineje
četrtega odstavka 30. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in
članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;
2.     
iz poslovnega načrta iz 2. točke 34. člena te uredbe mora biti razvidno,
da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine ali
organizacije proizvajalcev oziroma članov zadruge, ki bodo uporabljali
kolektivno naložbo;
3.     
za skupino ali organizacijo proizvajalcev iz prve alineje četrtega
odstavka 30. člena te uredbe se, ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka
prejšnjega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja
skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine
ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:
-  dejanskih prihodkov in
odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih
rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine
ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali
-  pokritja, opredeljenega v
prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne
vodijo knjigovodstva;
4.     
z eno vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podporo za največ tri
tovorna vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih
proizvodov.
36. člen
(posebni pogoji za naložbe, namenjene
učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)
Upravičenci morajo za naložbe iz četrte in
pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe poleg splošnih pogojev iz
100. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega podukrepa, ni
namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna
količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred
vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem
gospodarstvu oziroma živilskopredelovalnem obratu v tem letu. Če gre za naložbo
v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz
obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem
gospodarstvu oziroma živilsko predelovalnem obratu, kar mora biti razvidno iz
dokazil iz prve in druge alineje 2. točke tega člena;
2.     
naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo
zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta,
kar je razvidno iz:
-  elaborata gradbene fizike,
če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v
skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali
-  energetskega pregleda v
skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega
pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za namen
objekta ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s
področja graditve objektov;
3.     
naložbe v pridobivanje toplotne energije iz lesne biomase so upravičene
do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;
4.     
pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za
pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer
uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni
dovoljena;
5.     
pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz OVE mora upravičenec
priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje
rabe obnovljivih virov energije.
37. člen
(črtan)
38. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med vlogami za podporo iz podukrepa
podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, ki
dosežejo vstopno mejo 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk pri naložbah
nosilcev majhnih kmetij ter 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk pri
naložbah preostalih upravičencev, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število
točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
če je upravičenec nosilec majhne kmetije, so merila za ocenjevanje vlog
naslednja:
a)   
ekonomski vidik naložbe: povečanje prihodka iz poslovanja kmetijskega
gospodarstva,
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  lokacija naložbe se nahaja
na problemskih območjih;
c)   
proizvodna usmeritev naložbe:
-  prednostni sektorji
predelave ali trženja,
-  vključenost v sheme
kakovosti;
č)   horizontalno in vertikalno povezovanje:
vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in
pogodbenega povezovanja;
d)   
prispevek k horizontalnim ciljem:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe,
-  inovacije,
-  ohranjanje objektov kulturne
dediščine,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje;
2.     
če je upravičenec nosilec kmetije, razen nosilec majhne kmetije, nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije, so merila za
ocenjevanje vlog naslednja:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  ekonomski učinek javnih
sredstev;
b)   
družbeno socialni vidik upravičenca: izobrazba upravičenca;
c)    geografski vidik
naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  lokacija naložbe se nahaja
na problemskih območjih;
č)   proizvodna
usmeritev naložbe:
-  prednostni sektorji
predelave ali trženja,
-  vključenost v sheme
kakovosti;
d)   
horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v
različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
e)   
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in
podnebnih spremembah:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe,
-  inovacije,
-  ohranjanje objektov kulturne
dediščine,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje;
3.     
če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so
merila za ocenjevanje vlog naslednja:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  gospodarnost poslovanja;
b)   
družbeno socialni vidik naložbe: socialni vidik podjetja (socialno ali
invalidsko podjetje ter zadruga);
c)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  lokacija naložbe se nahaja
na problemskih območjih;
č)   proizvodna
usmeritev naložbe:
-  prednostni sektorji
predelave ali trženja,
-  vključenost v sheme
kakovosti;
d)   
horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v
različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;
e)   
prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in
podnebnih spremembah:
-  okoljski prispevek izvedene
naložbe,
-  inovacije,
-  ohranjanje objektov kulturne
dediščine,
-  podnebne spremembe ter
prilagoditev nanje.
(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
39. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Upravičenec mora poleg pogojev iz 102.
člena te uredbe ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev izpolnjevati
naslednje pogoje:
-       
v zahtevku za izplačilo sredstev poda izjavo o vključitvi naložbe v
uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena. Pogoj iz
te alineje se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe,
-       
imeti mora živilski obrat, vpisan v register obratov, v skladu s
pravilnikom, ki ureja registracijo in odobritev obratov na področju živil,
-       
če gre za upravičenca iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena te
uredbe, ki uveljavlja podporo za naložbo, povezano z opravljanjem dopolnilne
dejavnosti, mora imeti dovoljenje za
opravljanje dopolnilne dejavnosti,
-       
imeti mora certifikat o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov v
skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih
pridelkov in živil, če uveljavlja višjo stopnjo podpore v skladu s prvo alinejo
prvega odstavka 41. člena te uredbe. Če je upravičenec zadruga, skupina ali
organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih članov, mora
imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov
vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev,
-       
pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je obvezna
vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije,
-       
pri naložbi iz prve do tretje alineje petega odstavka 29. člena te
uredbe, razen pri naložbi v zmanjšanje izpustov in varčevanja z vodo, vključno
z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene, je obvezna vgradnja števcev
vode ali števcev odpadne vode,
-       
pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih
kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere
mora biti razvidno, da kurilna naprava ne presega mejne vrednosti emisij v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih
naprav,
-       
pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora
upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pogodbo o uporabi sistema
z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, pri čemer se mora
pogodba glasiti na upravičenca.
(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev
izpolnjevati zahteve iz meril iz druge alineje pod d) 1. točke, druge alineje
pod e) 2. točke in druge alineje pod e) 3. točke prvega odstavka prejšnjega
člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke na podlagi teh
meril.
(3) Za namen podukrepa podpora za naložbe v
predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se kot zaključek
naložbe šteje:
1.     
vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:
-  ureditev enostavnih in
nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče
opreme,
-  nakup in namestitev
namenskih aparatov za prodajo,
-  nakup mobilnih predelovalnih
obratov,
-  ureditev prodajnih in
degustacijskih prostorov ter nakup pripadajoče opreme,
-  nakup tovornih vozil z
opremo in opreme za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih
proizvodov;
2.     
pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih
in zahtevnih objektov. Če gre za naložbe v ureditev
manj zahtevnih in zahtevnih objektov iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se
kot zaključek naložbe šteje pridobitev projektne dokumentacije izvedenih del;
3.     
izdana homologacija za nadgradnje lastnih mobilnih prodajaln v skladu s
predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, če gre za naložbe iz druge
alineje četrtega odstavka 29. člena te uredbe.
(4) Za namen podukrepa podpora za naložbe v
predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se pri naložbah v
ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali
tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.
(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo
vloži največ:
-       
tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;
-       
dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen
za naložbe majhnih kmetij iz 9. točke 34. člena te uredbe, pri katerih lahko
upravičenec vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.
(6) (črtan).
40. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec mora po zadnjem
izplačilu sredstev iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma
razvoj kmetijskih proizvodov poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe
izpolnjevati naslednje obveznosti:
1.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih
zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma živilskega obrata, načrtovanih v
poslovnem načrtu, pri čemer se upoštevajo vhodne surovine za predelavo ali
trženje kmetijskih proizvodov. Način ugotavljanja vhodnih surovin za predelavo
ali trženje kmetijskih proizvodov se določi z javnim razpisom. Ta obveznost ne
velja za nosilca majhne kmetije iz petega odstavka 30. člena te uredbe. Če gre
za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za
višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja
najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva oziroma
živilskega obrata, načrtovanih v poslovnem načrtu, se obdobje za izpolnitev
proizvodnih zmogljivosti lahko podaljša za največ dve
koledarski leti od leta nastanka tega
škodnega dogodka;
2.     
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na
javni razpis prejel točke v okviru meril iz pod a) 1. točke in druge alineje
pod a) 3. točke prvega odstavka 38. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz
teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;
3.     
če je upravičenec uveljavljal višjo stopnjo
podpore v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 41. člena te uredbe, mora
najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti
najmanj 50-odstotni delež vhodnih surovin za predelavo ali trženje kmetijskih
proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih sektorjev v skladu s
poslovnim načrtom. Način ugotavljanja vhodnih surovin za predelavo ali trženje
kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih sektorjev se
določi z javnim razpisom. Obveznost iz te točke ne velja za nosilca majhne
kmetije iz petega odstavka 30. člena te
uredbe. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki
se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti
glede doseganja najmanj 50-odstotnega deleža vhodnih surovin za predelavo ali
trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od prednostnih kmetijskih
sektorjev v skladu s poslovnim načrtom, se obdobje za izpolnitev obveznosti iz
te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega
škodnega dogodka;
4.     
obveznost vodenja knjigovodstva mora izpolnjevati pet koledarskih let od
datuma zadnjega izplačila sredstev. Upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po
metodologiji FADN in zagotoviti standardno obdelavo podatkov. Standardno
obdelane podatke mora vsako leto do 15. aprila poslati na MKGP;
5.     
če gre za naložbo v trženje kmetijskih proizvodov, ki jo izvaja zadruga,
skupina ali organizacija proizvajalcev, morajo biti njeni člani, katerih
kmetijski proizvodi se tržijo, vpisani v RKG še pet koledarskih let po zadnjem
izplačilu sredstev. Zadruga, skupina oziroma organizacija proizvajalcev mora
voditi seznam članov, katerih kmetijski proizvodi se tržijo. Seznam članov je priloga
poročila iz 7. točke tega odstavka;
6.     
če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje
za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti
še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec
kmetijskega gospodarstva;
7.     
upravičenec mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o
izpolnjevanju obveznosti iz 5. in 6. točke tega odstavka ter o učinkih naložbe
za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec poroča o
obveznostih iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka po njihovi izpolnitvi oziroma
najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev, o
obveznosti iz 11. točke tega odstavka pa v drugem koledarskem letu po zadnjem
izplačilu sredstev;
8.     
naložbe iz pete alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe morajo vsaj
pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj
desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v
koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;
9.     
upravičenec, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, mora vložiti zbirno
vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še
najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Če gre za kolektivno
naložbo in upravičenec ne vlaga zbirne vloge, morajo zbirno vlogo vložiti vsi
člani skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali člani zadruge, ki bodo
uporabljali kolektivno naložbo. Če gre za upravičenca iz 2. točke prvega
odstavka 30. člena te uredbe, vloži zbirno vlogo nosilec kmetije;
10.  
upravičenec še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev
vodi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po
članih zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev ter obdobje uporabe, pri
čemer mora naložbo uporabljati najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo
predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, njihov skupna proizvodna
zmogljivost pa ne sme biti manjša od proizvodne zmogljivosti, predvidene v
poslovnem načrtu. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;
11.  
upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev
zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter
najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb. Če gre za upravičenca iz 1. ali
2. točke prvega odstavka 30. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela
upoštevajo vsi člani kmetije;
12.  
obveznosti iz 4. in 6. točke tega odstavka se ne uporabljata za
kolektivne naložbe.
(2) Podrobnejša navodila glede
posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani
MKGP in ARSKTRP.
41. člen
(finančne določbe)
(1) Za naložbe iz prvega odstavka
29. člena te uredbe je stopnja javne podpore 30 odstotkov upravičenih
stroškov in se poveča za:
-       
5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih
kmetijskih proizvodov, kar upravičenec izkazuje s certifikatom o ekološki
pridelavi oziroma predelavi kmetijskih proizvodov v primeru trženja kmetijskih
proizvodov oziroma s certifikatom o ekološki predelavi kmetijskih proizvodov,
če gre za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov. Če je upravičenec zadruga,
skupina ali organizacija proizvajalcev, ki trži kmetijske proizvode svojih
članov, mora imeti certifikat o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih
proizvodov vsaj 25 odstotkov članov zadruge, skupine ali organizacije
proizvajalcev;
-       
5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti iz petega
odstavka 29. člena te uredbe;
-       
5 odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov, če je upravičenec
vključen v ukrep dobrobit živali. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti
najmanj polovica članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev ali najmanj
polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, vključenih v
izvajanje ukrepa dobrobit živali;
-       
5 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v območje z drugimi naravnimi
omejitvami ali območje s posebnimi omejitvami iz predpisa, ki določa
razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD, pri čemer se upoštevajo površine iz RKG.
Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti člani skupine oziroma organizacije
proizvajalcev ali člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, svoja
kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD;
-       
10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih sedež ali naslov
oziroma lokacija naložbe je na problemskih območjih iz priloge 9 te uredbe. Če
gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov skupine oziroma
organizacije proizvajalcev ali najmanj polovica članov zadruge, ki bodo
uporabljali kolektivno naložbo, sedež ali naslov na problemskih območjih;
-       
20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno
naložbo, mora najmanj polovica članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev
ali najmanj polovica članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo,
izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe;
-       
15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v gorsko območje iz predpisa, ki določa
razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
-       
15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne
dejavnosti na kmetiji v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj
enega od naslednjih prednostnih kmetijskih sektorjev: žito, sadje, razen
sektorja vina in oljk, zelenjava, mleko, prašičje in goveje meso;
-       
15 odstotnih točk za kolektivne naložbe.
(2) Za naložbe iz prve in tretje
alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se stopnje podpore iz prejšnjega
odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih
stroškov.
(3) Za naložbe iz druge alineje prvega
odstavka 29. člena te uredbe, ki se v skladu z Uredbo o karti regionalne
pomoči za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem
besedilu: uredba, ki ureja karto regionalne pomoči) izvajajo na območju
teritorialne enote NUTS 2 SI01 Vzhodna Slovenija, se stopnje javne podpore iz
prvega odstavka tega člena lahko seštevajo, vendar v skladu s 44. členom
Uredbe 702/2014/EU ne smejo preseči:
-       
45 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec mikro ali malo
podjetje;
-       
35 odstotkov upravičenih stroškov, če je upravičenec srednje veliko
podjetje.
(4) Za naložbe iz druge alineje prvega
odstavka 29. člena te uredbe, ki jih izvajajo mikro ali mala podjetja v skladu
z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči na območju teritorialne enote NUTS 2
SI02 Zahodna Slovenija, se stopnja javne podpore določi v skladu s 44. členom
Uredbe 702/2014/EU in znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena za naložbe iz druge alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe, ki
jih v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči izvajajo srednje velika
podjetja na območju teritorialne enote NUTS 2 SI02 Zahodna Slovenija, stopnja
javne podpore v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU znaša 20 odstotkov
upravičenih stroškov.
(6) Če gre za naložbe iz druge alineje
prvega odstavka 29. člena te uredbe in je upravičenec veliko podjetje, ne glede
na določbe prvega odstavka tega člena stopnja javne podpore v skladu z
določbami 3. poglavja in 3.1. oddelka II. dela Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje znaša:
-       
25 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo,
ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2
SI01 Vzhodna Slovenija;
-       
10 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe, ki se v skladu z uredbo,
ki ureja karto regionalne pomoči, izvajajo na območju teritorialne enote NUTS 2
SI02 Zahodna Slovenija.
(7) Če se upravičencu podpora za naložbo dodeli na podlagi Uredbe
702/2014/EU in Uredbe 1407/2013/EU oziroma Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in
podeželje in je ta podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo
sredstev, se pri odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu s
četrtim odstavkom 7. člena Uredbe 702/2014/EU, drugim pododstavkom šestega
odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU oziroma (88) točko Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje.
(8) Najnižji znesek javne podpore
znaša 5.000 eurov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko
v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v
predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 1.500.000
eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala podjetja, lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo,
trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 3.000.000 eurov
podpore. Upravičenci, ki so srednje velika in velika podjetja, lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo,
trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pridobijo največ 5.000.000 eurov
podpore.
(9) Če gre za naložbe iz osmega odstavka
29. člena te uredbe, se upoštevajo stopnje podpore iz prvega odstavka tega
člena, pri čemer se podpora dodeli do višine, ki ne presega skupnega zneska
pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(10) Upravičenec lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz naslova podukrepa podpora za naložbe v
predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov samo enkrat pridobi
podporo za naložbo majhnih kmetij.
(11) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj
kmetijskih proizvodov v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi
1 te uredbe.
(12) Sredstva, namenjena izvajanju
podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25
odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev
iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v
višini 100 odstotkov.
3. Izvedba agromelioracij na
komasacijskih območjih
42. člen
(namen podpore)
Podpora iz operacije izvedba agromelioracij
na komasacijskih območjih je namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih
v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
43. člen
(upravičenec)
Upravičenci do podpore iz operacije izvedbe
agromelioracij na komasacijskih območjih so fizične in pravne osebe, ki so jih
lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo agromelioracij na
komasacijskem območju.
44. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški iz operacije
izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih so:
1.     
stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju brez stroškov
izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te uredbe,
lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe;
2.     
stroški izvedbe agromelioracije na komasacijskem območju vključno s
stroškom izvedbe komasacije, pri čemer splošni stroški iz 98. člena te
uredbe, lahko dosegajo do vključno 85 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Višina upravičenih stroškov se določi
v skladu s 95. členom te uredbe.
45. člen
(neupravičeni stroški)
Poleg neupravičenih stroškov iz
96. člena te uredbe do podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na
komasacijskih območjih niso upravičeni stroški infrastrukture, ki se zgradi v
okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ter
stroški izvedbe pogodbenih komasacij v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska
zemljišča.
46. člen
(pogoji za dodelitev podpore)
(1) Poleg pogojev iz 100. člena
te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz
operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih izpolnjevati
naslednje pogoje:
1.     
imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije ali odločbo o novi
razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, ki še ni pravnomočna, je pa vročena
vsem komasacijskim udeležencem, ali pravnomočno odločbo o novi razdelitvi
zemljišč komasacijskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska
zemljišča;
2.     
pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi
agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. Če je odločba
o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročena vsem lastnikom, mora
biti odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije izdana na zemljiškokatastrsko stanje
zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega
sklada;
3.     
pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po
posebnih predpisih mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in
dovoljenja pristojnih organov;
4.     
upravičenec mora predložiti dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v
skladu s 101. členom te uredbe.
(2) Upravičenec, ki uveljavlja stroške
komasacije, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi
naslednje pogoje:
1.     
ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka mora upravičenec imeti
pravnomočno odločbo o uvedbi komasacije, odločba o novi razdelitvi zemljišč
komasacijskega sklada pa še ne sme biti izdana;
2.     
v komasacijsko območje ne sme biti vključenih več kot 30 odstotkov
zemljišč, ki so po namenski rabi nekmetijska v skladu s prostorskim aktom
lokalne skupnosti;
3.     
do podpore so upravičena komasacijska območja, ki imajo povprečno
število parcel na hektar višje od dva;
4.     
priložiti mora druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.
(3) Upravičenec lahko na javni razpis
vloži več vlog, pri čemer mora ena vloga predstavljati eno agromelioracijsko
območje.
47. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vstopna meja točk za podporo iz
operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 30 odstotkov
najvišjega možnega števila točk.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  delež soglasij lastnikov
kmetijskih zemljišč za uvedbo agromelioracije, če gre za zahtevno
agromelioracijo,
-  velikost agromelioracijskega
območja,
-  neugodna posestna sestava,
ki se ugotavlja z povprečnim številom parcel na hektar agromelioracijskega
območja;
2.     
geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;
3.     
prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah: zmanjšanje
spravilnih razdalj.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
48. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Upravičenec mora ob oddaji
zahtevka za izplačilo podpore iz operacije izvedbe agromelioracij na
komasacijskih območjih izpolnjevati obveznosti iz 102. člena te uredbe.
(2) Za namen operacije izvedba
agromelioracij na komasacijskih območjih se kot zaključek naložbe šteje:
-       
vključitev naložbe v uporabo, če gre za izvedbo agromelioracijskih del,
kar se izkazuje s kopijo zapisnika o prevzemu
del, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;
-       
izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, če gre
za naložbo v izvedbo komasacije.
(3) Upravičenec lahko na posamezno
vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
49. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja podpore iz
operacije izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih znaša 100 odstotkov upravičenih
stroškov.
(2) Najnižji znesek dodeljene podpore
znaša 2.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju
operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih v programskem obdobju
2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.
(3) Sredstva, namenjena izvajanju
operacije izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v
višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe
1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.
4. Gradnja namakalnih sistemov, ki so
namenjeni več uporabnikom
50. člen
(namen podpore)
Podpora iz operacije gradnja namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v zgraditev in
dograditev teh sistemov, vključno z ureditvijo vodnih virov v skladu s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.
51. člen
(upravičenec)
Upravičenci do podpore iz operacije gradnja
namakalnih sistemov, ki so
namenjeni več uporabnikom, so fizične in pravne osebe,
ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za gradnjo in dograditev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več
uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira.
52. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški iz operacije
gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so:
1.     
stroški materiala in del, potrebnih za pripravo ter gradnjo namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom,
vključno z ureditvijo vodnega vira;
2.     
stroški nakupa kmetijskih zemljišč za namen izvajanja tega podukrepa;
3.     
stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov;
4.     
stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;
5.     
splošni stroški, ki so podrobneje opredeljeni v 98. členu te
uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
53. člen
(pogoji za dodelitev sredstev)
(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis za podporo iz operacije gradnje namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, poleg pogojev iz 100. člena te
uredbe, so:
1.     
imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi,
ki urejajo kmetijska zemljišča;
2.     
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s
101. členom te uredbe;
3.     
v vlogi na javni razpis mora časovno opredeliti operativno izvedbo
naložbe;
4.     
predložiti mora elaborat namakanja, ki
vsebuje podatke iz 1. in 2. točke priloge 6 te uredbe.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
upravičenec za nakup kmetijskih zemljišč iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega
člena so:
1.     
vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega
zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja
kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;
2.     
ne glede na drugi odstavek 99. člena te uredbe je nakup kmetijskega
zemljišča upravičen strošek, če je kupoprodajna pogodba sklenjena največ 12
mesecev pred datumom objave javnega razpisa;
3.     
upravičen je strošek nakupa kmetijskega zemljišča do višine posplošene
tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v
skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer
strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih
upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.
(3) V skladu z določbami
46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec poleg pogojev iz prvega in
drugega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje pogoje:
1.     
naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na
določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:
-  količinsko stanje vodnega
telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro
in
-  je iz analize presoje
vplivov na okolje, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da
naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;
2.     
ne glede na določbe prejšnje točke je naložba, s katero se neto poveča
območje namakalnega sistema, upravičena do podpore, če:
-  se izvede v povezavi z
naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali
element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da
zagotavlja najmanj 25 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične
parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter
-  se z naložbo zagotovi
učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50
odstotkov potencialnega prihranka, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi
namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;
3.     
ne glede na določbe prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto
poveča območje namakalnega sistema, pri katerem je količinsko stanje vodnega
telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro,
upravičena do podpore, če bo oskrba z vodo zagotovljena iz obstoječega
zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013 in so
izpolnjeni naslednji pogoji:
-  ta zbiralnik je opredeljen v
ustreznem načrtu upravljanja povodja, skladen s predpisi, ki urejajo vode in
zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke e) tretjega odstavka 11. člena
direktive o vodah,
-  31. oktobra 2013 je
veljala zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika ali minimalna
zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,
-  navedena zgornja meja
oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz 4. člena
direktive o vodah in 
-  zaradi zadevne naložbe
odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013,
oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno
zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.
(4) Upravičenec lahko v okviru istega
javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer vsaka vloga predstavlja eno ali več
območij namakalnega sistema.
54. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vstopna meja točk za podporo iz
operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša
30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  mogoča izkoriščenost
namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih
zemljišč za uvedbo namakalnega sistema,
-  velikost namakalnega
območja,
-  medsebojno povezovanje
zemljiških operacij;
2.     
geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;
3.     
prispevek k horizontalnim ciljem: delež mogočih površin, opremljenih s
kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
55. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Pri gradnji namakalnega sistema,
ki je namenjen več uporabnikom, mora upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo
iz operacije gradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,
poleg pogojev iz 102. člena te uredbe, na ravni vsakega posameznega uporabnika
zagotoviti opremljenost z vodomeri.
(2) Za namen operacije gradnja namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot zaključek naložbe šteje:
-       
vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in
nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi
naložbe v uporabo;
-       
pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj
zahtevnih in zahtevnih objektov.
(3) Upravičenec lahko na posamezno
vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
56. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec mora po zadnjem
izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati
naslednje obveznosti:
1.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z
namakalno opremo najmanj na območju 67
odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma na območju kot ga je upravičenec
predvidel v vlogi na javni razpis, če je iz naslova merila iz prve alineje 1.
točke drugega odstavka 54. člena te uredbe dobil dodatne točke;
2.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev mora zagotavljati opremljenost s kapljičnim
namakanjem ali mikrorazpršilci na območju kot ga je navedel v vlogi na javni
razpis;
3.     
upravičenec mora zagotavljati opremljenost z vodomeri na ravni vsakega
posameznega uporabnika vsaj za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev.
(2) Upravičenec mora v skladu s 103. členom
te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka
za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev ter o obveznostih iz 1. in
2. točke prejšnjega odstavka po njihovi izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem
koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
57. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja podpore iz
operacije gradnje namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100
odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Najnižja stopnja podpore iz
operacije gradnje namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000
eurov na vlogo.
(3) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju operacije gradnje namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v
programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.
(4) Sredstva, namenjena za izvajanju
operacije gradnje namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se
zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz
sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.
5. Tehnološke posodobitve namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom
58. člen
(namen podpore)
Podpora iz operacije tehnološka posodobitev
namakalnih sistemov, ki so
namenjeni več uporabnikom, je namenjena naložbam v
tehnološke posodobitve namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, v skladu s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje
prostora, brez namakalne opreme oziroma ureditev vodnega vira.
59. člen
(upravičenec)
Upravičenci do podpore iz operacije
tehnoloških posodobitev namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so fizične
in pravne osebe, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastijo za izvedbo
tehnoloških posodobitev namakalnih
sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, oziroma
ureditev vodnega vira.
60. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški iz operacije
tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,
so:
1.     
stroški materiala skupaj s stroški dobave, montaže in del za izvedbo naložbe
v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,
stroški naložbe v namakalni razvod ter stroški ureditve vodnega vira;
2.     
stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;
3.     
splošni stroški,opredeljeni v 98. členu te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
namakalna oprema ni upravičen strošek.
(3) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
61. člen
(pogoji za dodelitev sredstev)
(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz operacije
tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,
poleg pogojev iz 100. člena te uredbe, so:
1.     
imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi,
ki urejajo kmetijska zemljišča ali druge akte o uvedbi namakanja;
2.     
imeti mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če gre za
ureditev odvzemnega objekta mora upravičenec imeti tudi vodno soglasje;
3.     
če gre za državni ali lokalni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki
ureja kmetijska zemljišča, mora predložiti pogodbo o namakanju z lastniki
zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju
namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve;
4.     
če gre za zasebni namakalni sistem v skladu z zakonom, ki ureja
kmetijska zemljišča, mora predložiti soglasje k tehnološki posodobitvi
namakalnega sistema s strani lastnikov zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj
50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke
posodobitve;
5.     
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s
101. členom te uredbe;
6.     
vloga na javni razpis mora vsebovati časovno opredelitev operativne
izvedbe naložbe;
7.     
upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri
čemer se dve ali več vlog ne sme nanašati na isto območje namakalnega sistema.
(2) Upravičenec mora poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka v skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU ob
vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.     
naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni
več uporabnikom, morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialnega
prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;
2.     
če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih
je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj
kot dobro, se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v
višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, na ravni naložbe;
3.     
za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki
vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov
ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali
površinskih voda se ne uporabljajo pogoji iz 1. in 2. točke tega odstavka;
4.     
pri naložbah iz prejšnje točke je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov
prihranka energije, glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega
sistema.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz
prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi
na javni razpis. Glede vsebine elaborata se smiselno uporablja priloga 6 te uredbe.
62. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vstopna meja točk za podporo iz
operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več
uporabnikom, znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  velikost namakalnega
območja,
-  površina namakalnega
območja, za katero so sklenjene pogodbe o namakanju v skladu z zakonom, ki
ureja kmetijska zemljišča, oziroma pridobljena soglasja lastnikov kmetijskih
zemljišč k tehnološki posodobitvi namakalnega sistema;
2.     
geografski vidik naložbe: koeficient razvitosti občine;
3.     
prispevek k horizontalnim ciljem:
-  potencialni prihranek vode,
-  potencialni prihranek
energije.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
63. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Upravičenec mora poleg
izpolnjevanja pogojev iz 102. člena te uredbe ob vložitvi zahtevka za izplačilo
podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki so
namenjeni več uporabnikom,
zagotavljati:
-       
opremljenost namakalnega sistema z vodomeri na ravni vsakega posameznega
uporabnika in
-       
zmanjšano porabo vode na namakalnem sistemu glede na stanje porabe pred
tehnološko posodobitvijo za najmanj 15 odstotkov oziroma za najmanj 50
odstotkov, če je stanje voda v predmetnem načrtu upravljanja z vodami ocenjeno
z manj kot dobro.
(2) Za namen operacije tehnološke
posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se kot
zaključek naložbe šteje:
-       
vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v ureditev enostavnih in
nezahtevnih objektov, ter nakup opreme, kar se izkazuje z izjavo o vključitvi
naložbe v uporabo;
-       
pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj
zahtevnih in zahtevnih objektov.
(3) Upravičenec lahko na posamezno
vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
(4) Podrobnejši pogoji za izplačilo
sredstev se opredelijo v javnem razpisu.
64. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec mora po zadnjem
izplačilu podpore iz operacije tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov, ki
so namenjeni več uporabnikom, poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe
izpolnjevati še naslednje obveznosti:
1.     
najpozneje v tretjem koledarskem letu po
zadnjem izplačilu sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z
namakalno opremo na najmanj 50 odstotkih
površine namakalnega sistema;
2.     
opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika mora
biti zagotovljena vsaj pet koledarskih let po datumu izplačila zadnjega
zahtevka za izplačilo sredstev.
(2) Upravičenec mora v skladu s 103. členom
te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka
za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev ter o obveznosti iz 1.
točke prejšnjega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem
koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
65. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja podpore iz
operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Najnižja stopnja podpore iz
operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, znaša 5.000 eurov na vlogo. Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1
te uredbe.
(3) Sredstva, namenjena izvajanju
operacije tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25
odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov, razen v primeru sredstev
iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva zagotovijo iz EKSRP v
višini 100 odstotkov.
6. Ureditev gozdne infrastrukture
66. člen
(namen podpore)
Podpora iz operacije ureditev gozdne infrastrukture,
ki se dodeli v skladu s točko a) petega odstavka 40. člena Uredbe
702/2014/EU, je namenjena naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter
gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pripravo
gozdnih vlak.
67. člen
(upravičenec)
Upravičenec do podpore iz operacije
ureditev gozdne infrastrukture je:
1.     
lastnik gozda, v katerem se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;
2.     
lastnik gozda, ki ima pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč na katerih
se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;
3.     
agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če se
naložba v gozdno infrastrukturo izvede na zemljiščih, ki so v solastnini
oziroma v skupni lastnini članov agrarnih skupnosti.
68. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za podporo iz
operacije ureditev gozdne infrastrukture so:
1.     
stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče
opreme;
2.     
stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup
pripadajoče opreme;
3.     
prispevek upravičenca v naravi, ki ga neodvisno oceni ZGS v skladu s
97. členom te uredbe. Obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne
sme presegati 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz 1. in 2. točke tega
odstavka, pri čemer se ne upoštevajo stroški pripadajoče opreme;
4.     
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
69. člen
(pogoji za dodelitev sredstev)
(1) Pogoji za dodelitev sredstev, ki
jih mora upravičenec izpolnjevati ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo
iz operacije ureditev gozdne infrastrukture, so:
1.     
naložba se lahko izvaja na območjih, na katerih dejanska odprtost z
gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne presega največje mogoče odprtosti,
ki znaša:
a)   
za gozdne ceste 27,6 m/ha,
b)   
za gozdne vlake:
-     kraški
svet 180 m/ha,
-     gričevnat
svet 150 m/ha,
-     alpski
svet 130 m/ha;
2.     
dejanska odprtost iz prejšnje točke mora biti razvidna iz elaborata v
skladu z predpisom, ki ureja gozdne prometnice;
3.     
če gre za gradnjo gozdne ceste mora biti izdelan elaborat ničelnic v
skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja
gozdne ceste skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;
4.     
rekonstrukcija gozdne ceste mora biti
skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;
5.     
če gre za gradnjo ali pripravo gozdne vlake mora biti izdelan elaborat
vlak v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti
gradnja ali priprava gozdne vlake skladna z omejitvami in pogoji iz
tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;
6.     
rekonstrukcija gozdne vlake mora biti
skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;
7.     
pridobiti mora overjena soglasja lastnikov gozdov v skladu s sedmim
odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove, oziroma odločbe ZGS v skladu z
osmim odstavkom 37. člena zakona, ki ureja gozdove;
8.     
predložen mora biti izračun zmanjšanja stroškov gospodarjenja z gozdom
za posamezno gozdno cesto ali vlako, ki ga izdela ZGS;
9.     
pridobljena morajo biti soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo
gozdnih prometnic, prostor, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave,
varstvo okolja in področje voda;
10.  
če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti ureditev gozdne
infrastrukture del občinskega načrta razvojnih programov;
11.  
ne glede na 7. točko tega odstavka, mora biti pridobljeno soglasje
agrarne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti, če gre za
gozdne parcele, ki so v solasti oziroma v skupni lasti članov agrarne
skupnosti.
(2) Do podpore niso upravičene naložbe
v gozdove, ki so v lasti ali solasti Republike Slovenije.
70. člen
(črtan)
71. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vstopna meja točk za podporo iz
operacije ureditev gozdne infrastrukture znaša 30 odstotkov najvišjega možnega
števila točk.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  odprtost gozdov z gozdnimi
prometnicami pred naložbo,
-  delež zmanjšanja spravilnih
stroškov,
-  število vključenih lastnikov
gozdov;
2.     
geografski vidik naložbe: stopnja gozdnatosti na ravni občin, ki je
priloga javnemu razpisu;
3.     
proizvodni (tehnološki) vidik naložbe: dolžina in vrsta gozdnih
prometnic, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis;
4.     
prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij
in podnebnih sprememb: ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
72. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
upravičenec ob oddaji zahtevka za podporo iz operacije ureditev gozdne
infrastrukture poleg pogojev iz 102. člena te uredbe, so:
1.     
če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste mora biti:
-  opravljen strokovni pregled
s strani ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice in izdelan
zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste,
-  opravljen mora biti
neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani pooblaščenega nadzornika in
vodena knjiga obračunskih izmer s strani izvajalca gradnje ali rekonstrukcije
gozdne ceste;
2.     
če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake mora biti
opravljen strokovni prevzem gozdne vlake s strani ZGS, ki izdela prevzemni
zapisnik.
(2) Za namen operacije ureditev gozdne
infrastrukture se kot zaključek naložbe šteje strokovni pregled gozdne ceste
ali strokovni prevzem gozdne vlake v skladu s predpisom, ki ureja gozdne
prometnice.
(3) Upravičenec lahko v okviru ene
vloge na javni razpis vloži en zahtevek.
73. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec mora po zadnjem
izplačilu podpore iz operacije ureditev gozdne infrastrukture izpolnjevati
splošne obveznosti iz 106. člena te uredbe.
(2) Gozdna infrastruktura, ki je
predmet podpore v okviru operacije ureditev gozdne infrastrukture, mora
omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še pet let po zadnjem izplačilu
sredstev.
74. člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja javne podpore je za
podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture 50 odstotkov upravičenih
stroškov.
(2) Najmanjši znesek javne podpore za
podporo iz operacije ureditev gozdne infrastrukture je 500 eurov na eno vlogo
na javni razpis.
(3) Upravičenec lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije ureditev gozdne
infrastrukture pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.
(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju operacije ureditev gozdne infrastrukture v programskem obdobju
2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.
(5) Sredstva, namenjena izvajanju
operacije ureditev gozdne infrastrukture, se zagotovijo iz proračuna Republike
Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.
6.a Podpora za neproizvodne naložbe,
povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev
74.a člen
(namen podpore)
Podpora iz podukrepa podpora za
neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih
ciljev, je namenjena naložbam v vzpostavitev protivetrne zaščite s ciljem
zmanjšanja posledic vetrne erozije, prilagajanja podnebnim spremembam in
krepitve biotske raznovrstnosti.
74.b člen
(upravičenec)
Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora
za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskihpodnebnih
ciljev, je lastnik zemljišč na predvidenem območju vzpostavitve protivetrne
zaščite iz 1. točke prvega odstavka 74.c člena te uredbe oziroma fizična ali
pravna oseba, ki jo lastniki zemljišč na tem območju pooblastijo za
vzpostavitev protivetrne zaščite.
74.c člen
(pogoji za dodelitev podpore)
(1) Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe
mora upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis za podporo iz podukrepa
podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem
kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
predložiti mora seznam zemljišč na predvidenem območju vzpostavitve
protivetrne zaščite, ki vsebuje naslednje podatke: katastrska občina z imenom
in šifro, parcelna številka in površina zemljišča ter navedba dolžine in
površine območja vzpostavitve protivetrne zaščite;
2.     
predložiti mora soglasja lastnikov zemljišč k vzpostavitvi protivetrne
zaščite, če upravičenec ni lastnik zemljišč na predvidenem območju iz prejšnje
točke;
3.     
naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite mora biti skladna s
prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora;
4.     
če se naložba v vzpostavitev protivetrne zaščite izvede na območju
varovanj in omejitev po posebnih predpisih, mora vlogi na javni razpis
priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;
5.     
vlogi na javni razpis mora priložiti elaborat predvidenega območja
vzpostavitve protivetrne zaščite iz 1. točke tega odstavka, ki mora
izpolnjevati naslednje zahteve:
-  protivetrni pas je zasajen v
najmanj treh vrstah drevja, pri čemer mora biti pod glavnim slojem drevja
vertikalni profil v celoti popolnjen z grmovnicami oziroma nižje rastočim
drevjem,
-  protivetrni pas iz prejšnje
alineje mora biti zasajen z avtohtonim, ekosistemu primernim sadilnim
materialom, pri čemer pridobivanje sadilnega materiala iz narave ni dovoljeno,
-  gostota zasaditve znaša
najmanj 6500 sadik/ha, pri čemer je treba na dolžinski meter zasaditve zasaditi
najmanj pet grmovnih sadik in dve drevesni sadiki,
-  prekinitve protivetrnega
pasu morajo biti zasnovane na način, ki ne omogoča kanaliziranja vetra,
-  površina vplivnega območja
protivetrne zaščite je večja od 1 ha, pri čemer se kot vplivno območje določi območje
na zavetrni strani protivetrnega pasu glede na prevladujočo smer vetra, ki je
od protivetrne zaščite oddaljeno največ deset drevesnih višin oziroma 150 m,
-  če upravičenec v vlogi na
javni razpis predvidi več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora opredeliti
terminski načrt izvedbe naložbe v vzpostavitev protivetrne zaščite, iz katerega
mora biti razvidno, na kateri lokaciji se bo izvajala posamezna faza
vzpostavitve protivetrne zaščite, in
-  delež odprtih kmetijskih
zemljišč na vplivnem območju iz pete alineje te točke je večji od pet odstotkov
glede na celotno vplivno območje, pri čemer se kot odprte kmetijske površine
štejejo površine, ki so v RKG opredeljene kot vrsta rabe GERK: 1100 – njiva,
1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah in 1600 –
neobdelano kmetijsko zemljišče;
6.     
dela iz elaborata iz prejšnje točke se lahko izvedejo po vložitvi vloge
na javni razpis;
7.     
predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s
101. členom te uredbe, pri čemer se kot skupna priznana vrednost naložbe šteje
vrednost naložbe, ki se določi v skladu s 74.f členom te uredbe.
(2) Upravičenec, ki je naročnik v skladu z
zakonom, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), mora
poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
če do vložitve vloge na javni razpis še ni izvedel postopka oddaje
javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite, vlogi na javni
razpis priloži ponudbo,
2.     
če je do vložitve vloge na javni razpis že izvedel postopek oddaje
javnega naročila za storitev vzpostavitev protivetrne zaščite:
-  vlogi na javni razpis
priloži pogodbo o oddaji javnega naročila, če ocenjena vrednost javnega
naročila brez davka na dodano vrednost ne presega mejnih vrednosti za uporabo
zakona, ki ureja javno naročanje;
-  v vlogi na javni razpis
navede številko objave oddanega javnega naročila, če ocenjena vrednost oddanega
javnega naročila presega mejne vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno
naročanje.
(3) Elaborat predvidenega območja iz 5. točke
prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli z javnim razpisom.
74.č člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vstopna meja točk za podporo iz
podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem
kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, znaša 30 odstotkov možnega števila točk.
(2) Merila za ocenjevanje vlog so:
a)    
ekonomski vidik naložbe:
-  dolžina protivetrne zaščite,
-  površina vplivnega območja
protivetrne zaščite;
b)     geografski vidik lokacije naložbe: koeficient razvitosti občine;
c)     prispevek k horizontalnemu cilju pri podnebnih spremembah: zaščita
odprtih kmetijskih zemljišč.
(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka, točkovnik za ocenjevanje vlog in dokazila za izpolnjevanje zahtev iz
meril se opredelijo v javnem razpisu.
74.d člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka
za izplačilo sredstev iz podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z
doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev, izpolnjevati pogoje iz 102.
člena te uredbe in zahtevku za izplačilo sredstev za posamezno lokacijo
priložiti kopijo zapisnika o prevzemu del, ki ga potrdi krajevno pristojni
kmetijsko-gozdarski zavod, in iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz
5. točke prvega odstavka 74.c člena te uredbe.
(2) Za namen podukrepa podpora za
neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih
ciljev, se kot zaključek naložbe šteje vključitev naložbe v uporabo, kar se
izkazuje z zapisnikom o prevzemu del iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravičenec lahko na posamezno vlogo na
javni razpis vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
74.e člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
Upravičenec mora poleg obveznosti iz 106.
člena te uredbe pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati,
da izpad sadilnega materiala ni večji od 25 odstotkov glede na stanje ob
zahtevku za izplačilo sredstev za posamezno lokacijo, ki je razvidno iz
zapisnika o prevzemu del iz prvega odstavka prejšnjega člena.
74.f člen
(finančne določbe)
(1) Podpora iz podukrepa podpora za
neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih
ciljev, se v skladu s prvim odstavkom 67. člena Uredbe 1303/2013/EU dodeli v
obliki poenostavljenega stroška in znaša 4.000 eurov na 100 m zasaditve protivetrne
zaščite.
(2) Če je upravičenec javni naročnik, se ne
glede na prejšnji odstavek podpora določi na naslednje načine:
1.     
če je izvedel postopek oddaje javnega naročila do vložitve vloge na
javni razpis, se:
-  višina podpore določi na
podlagi vrednosti oddanega javnega naročila, če je vrednost oddanega javnega
naročila nižja od vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom,
-  višina podpore določi v
skladu s prejšnjim odstavkom, če je vrednost oddanega javnega naročila višja od
vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom;
2.     
če ni izvedel postopka oddaje javnega naročila do vložitve vloge na
javni razpis, se:
-  višina podpore določi na
podlagi vrednosti ponudbe, ki se priloži vlogi na javni razpis, če je vrednost
ponudbe nižja od vrednosti, ki se določi v skladu s prejšnjim odstavkom,
-  višina podpore določi v
skladu s prejšnjim odstavkom, če je vrednost ponudbe višja od vrednosti
ponudbe, ki se priloži vlogi na javni razpis.
(3) Če je upravičenec javni naročnik, se na
podlagi zahtevka izplačajo sredstva do višine, ki se izkaže z računi,
priloženimi zahtevku za izplačilo sredstev v skladu s 1. točko šestega odstavka
102. člena te uredbe.
(4) Najnižji znesek dodeljene podpore znaša
4.000 eurov na vlogo.
(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju podukrepa podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem
kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev v programskem obdobju 2014–2020, so
opredeljena v prilogi 1 te uredbe.
(6) Sredstva, namenjena izvajanju podukrepa
podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem
kmetijskookoljskih-podnebnih ciljev, se zagotovijo iz proračuna Republike
Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.
7. Naložbe v nakup nove mehanizacije in
opreme za sečnjo in spravilo lesa
75. člen
(namen podpore)
(1) Podpora
v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in
spravilo lesa, ki se dodeli v skladu z 41. členom
Uredbe 702/2014/EU, je namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in nove
opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanju ekonomske vrednosti gozdov.
(2) Glede
na velikost se naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in
spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozdov delijo na:
-       
enostavne naložbe, ki so naložbe do vključno 100.000 eurov skupne
priznane vrednosti,
-       
zahtevne naložbe, ki so naložbe nad 100.000 eurov skupne priznane
vrednosti.
(3) Glede
na upravičenca, ki izvaja naložbo, se naložbe v nakup nove mehanizacije in
opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda
delijo na:
-       
individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 76.
člena te uredbe, ali
-       
kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz drugega odstavka 76.
člena te uredbe.
(4) Kolektivne
naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka so namenjene uresničevanju skupne
rabe naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter
povečanju ekonomske vrednosti gozda.
76. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec do podpore v okviru
operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo
lesa je:
-       
lastnik oziroma zakupnik gozda,
-       
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ni lastnik oziroma
zakupnik gozda, če ima v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti
registrirano dejavnost pod šifro 02.200 – sečnja oziroma 02.400 – storitev za
gozdarstvo,
-       
agrarna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: agrarna skupnost), katere
člani imajo v solastnini oziroma v skupni lastnini gozdno zemljišče.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v
primeru kolektivne naložbe upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v
nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa:
-       
skupina proizvajalcev za sektor gozdni lesni proizvodi, priznana po
predpisu, ki ureja priznanje skupin proizvajalcev, (v nadaljnjem besedilu:
skupina proizvajalcev s področja gozdarstva),
-       
skupina lastnikov gozdov.
(3) Skupina
lastnikov gozdov iz druge alineje prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali
več fizičnih oseb, ki so lastniki, solastniki ali zakupniki gozdnih zemljišč,
vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente
iz priloge 8 te uredbe, (v nadaljnjem besedilu: skupina lastnikov gozdov).
(4) Pogodba
o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti
iz naslova kolektivne naložbe v skladu z 81. členom te uredbe.
(5) Član
skupine lastnikov gozdov na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti v
lasti, solasti ali zakupu več kot 70 odstotkov vseh gozdnih zemljišč, ki jih
imajo v lasti, solasti ali zakupu vsi člani skupine lastnikov gozdov skupaj.
(6) Vsak
član skupine lastnikov gozdov za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj
dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od
članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine lastnikov
gozdov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz
tretjega odstavka tega člena.
(7) Člani
skupine lastnikov gozdov izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v
imenu te skupine lastnikov gozdov in ima naslednje naloge:
1.     
zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;
2.     
koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev
vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
3.     
vodi seznam skupne rabe, kot to določa druga alineja 5. točke prvega
odstavka 80. člena te uredbe;
4.     
vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določa 103. člen te uredbe;
5.     
sporoča ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz
tretjega odstavka tega člena;
6.     
označi vir sofinanciranja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje
vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020.
(8) Člani
skupine lastnikov gozdov ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu
priloge I Uredbe 702/2014/EU.
77. člen
(upravičeni stroški)
(1) Do podpore v okviru operacije
naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa so
upravičeni:
-       
stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in
spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti
gozda,
-       
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
78. člen
(pogoji ob oddaji vloge)
Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora
upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in
opreme za sečnjo in spravilo lesa ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati
tudi naslednje pogoje:
1.     
upravičenec mora izpolnjevati pogoje za MSP;
2.     
če je upravičenec fizična oseba, razen
samostojnega podjetnika posameznika, mora imeti gozdno zemljišče v lasti ali
zakupu najmanj za obdobje pet let od zaključka naložbe, pri čemer obseg gozdnih
zemljišč ne sme biti manjši od 5 ha;
3.     
če je upravičenec agrarna skupnost, obseg
gozdnih zemljišč, ki ga imajo člani agrarne
skupnosti v solasti ali skupni lasti, ne sme biti manjši od 5 ha;
4.     
če je upravičenec samostojni podjetnik
posameznik ali pravna oseba, razen skupine
proizvajalcev s področja gozdarstva, mora v koledarskem letu pred objavo
javnega razpisa izkazati najmanj 9.000 eurov prihodka iz sečnje, spravila lesa,
mulčenja in strojne sadnje v gozdu, kar je razvidno iz računov, ki se priložijo
vlogi na javni razpis;
5.     
če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja
skupina lastnikov gozdov, morajo pogoje iz
1. in 2. točke tega člena izpolniti vsi člani skupine lastnikov gozdov skupaj.
79. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med vlogami na javni razpis za
podporo v okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za
sečnjo in spravilo lesa, ki dosežejo vstopni prag točk 40 odstotkov najvišjega
možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do
porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
za fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, in skupine lastnikov gozdov:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  usposobljenost uporabnika
naložbe,
-  registracija dopolnilne
dejavnosti na kmetiji za sečnjo in spravilo lesa,
-  velikost gozdne posesti
upravičenca,
-  razmerje med letnim
prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski
vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;
2.     
za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  velikost podjetja glede na
število delovnih mest,
-  število novo ustanovljenih
delovnih mest,
-  razmerje med letnim
prihodkom in višino naložbe;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski
vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;
3.     
za skupine proizvajalcev s področja gozdarstva:
a)   
ekonomski vidik naložbe: razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske
dejavnosti in višino naložbe;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski
vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme;
4.     
za agrarne skupnosti:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  velikost gozdnega zemljišča
upravičenca,
-  razmerje med letnim
prihodkom iz gozdarske dejavnosti in višino naložbe;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski faktor, ki upošteva okoljski
vidik posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.
(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se
določi glede na velikost naložbe, in sicer:
-       
enostavne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis ne
presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe,
-       
zahtevne naložbe, katerih vrednost ob oddaji vloge na javni razpis
presega 100.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
(3) Podrobnejša merila iz prvega
odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem
razpisu.
80. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Poleg
pogojev iz 102. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije
naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ob
oddaji zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
naložba mora biti vključena v uporabo, kar se šteje za zaključek
naložbe, ki se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;
2.     
če gre za upravičenca, ki je pravna oseba, razen skupine proizvajalcev s
področja gozdarstva, ali samostojni podjetnik posameznik, in se mu z odločbo o
pravici do sredstev odobri več kot 40.000 eurov podpore iz naslova te
operacije, mora ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge
na javni razpis;
3.     
upravičenec iz prejšnje točke mora glede na stanje ob vložitvi vloge na
javni razpis imeti najmanj eno novozaposleno osebo za polni delovni čas na
delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo, kar izkazuje s pogodbo o
zaposlitvi, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev;
4.     
izpolniti mora zahtevo iz merila iz druge alineje pod a) 2. točke prvega
odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel
točke na podlagi tega merila;
5.     
če gre za upravičenca, ki je skupina proizvajalcev s področja
gozdarstva, ali skupina lastnikov gozdov, mora:
-  biti kolektivna naložba v
skupni rabi upravičenca,
-  voditi seznam o skupni rabi,
iz katerega so razvidni skupna raba kolektivne naložbe po članih skupine
proizvajalcev s področja gozdarstva ali skupine lastnikov gozdov, obdobje
uporabe ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu.
(2) Upravičenec
vloži en zahtevek za izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v nakup nove
mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.
81. člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec do podpore v okviru
operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo
lesa mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe po zadnjem izplačilu
sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
1.     
če gre za fizične osebe, razen samostojnih
podjetnikov posameznikov, agrarne skupnosti ali skupine lastnikov gozdov:
-  pri nakupu mehanizacije za
sečnjo in spravilo lesa, razen za strojno sečnjo, mora v gozdovih v Republiki
Sloveniji posekati oziroma spraviti najmanj 750
m³ lesa v obdobju treh koledarskih letih po zadnjem izplačilu sredstev,
-  pri nakupu mehanizacije za
strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati
oziroma spraviti najmanj 2.500 m³ lesa letno v treh koledarskih letih po
zadnjem izplačilu sredstev,
-  podprte naložbe v okviru te
operacije se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z
usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi;
2.     
če gre za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe, se morajo
podprte naložbe v okviru te operacije uporabljati izključno na gozdni posesti
ter v skladu z usmeritvami in ukrepi, določenimi v načrtih za gospodarjenje z
gozdovi;
3.     
če gre za skupino lastnikov gozdov, morajo obveznosti iz 1. točke tega
odstavka izpolnjevati vsi člani skupine skupaj;
4.     
skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali vodilni partner, če gre
za skupino lastnikov gozdov, mora:
-  voditi seznam skupne rabe iz
druge alineje 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena najmanj pet koledarskih
let po zadnjem izplačilu sredstev in
-  o skupni rabi poročati, kot
je določeno v prilogi 7 te uredbe.
(2) Dokazila o količini poseka oziroma
spravila lesa iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, so:
-       
kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom,
ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«,
če je upravičenec obveznosti izpolnil v lastnem gozdu,
-       
kopija odločbe ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom,
ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«
lastnika gozda, kjer je upravičenec obveznosti izpolnil v okviru registrirane
dejavnosti ali strojnega krožka in kopija računov, iz katerih mora biti
razvidna opravljena količina posekanega oziroma spravljenega lesa ter številka
odločbe ZGS o odobritvi poseka,
-       
popis števca delovnih (obratovalnih) ur na dan poročila iz četrtega odstavka tega člena, pri mehanizaciji za
sečnjo in spravilo lesa, ki ta števec tovarniško ima.
(3) Če gre za skupino lastnikov gozdov, se
morajo dokazila iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka glasiti na
posameznega člana skupine lastnikov gozdov.
(4) Upravičenec mora v skladu s 103.
členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz 1. točke prvega
odstavka tega člena za tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev in o
obveznosti iz 4. točke prvega odstavka tega člena za pet koledarskih let po
zadnjem izplačilu sredstev.
82. člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja javne podpore v okviru
operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo
lesa je 40 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Najnižji znesek javne podpore v
okviru operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in
spravilo lesa je 1.000 eurov na eno vlogo.
(3) Upravičenec lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v nakup nove
mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa pridobi največ 500.000 eurov
javne podpore.
(4) Članu skupine lastnikov gozdov je lahko
v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije odobrena podpora v
višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki so mu
bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb v okviru operacije
naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.
(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in
spravilo lesa v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te
uredbe.
(6) Sredstva, namenjena izvajanju
operacije naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo
lesa, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in
iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.
8. Naložbe v pred- industrijsko
predelavo lesa
83. člen
(namen podpore in vrste naložb)
(1) Podpora v okviru operacije naložbe
v pred industrijsko predelavo lesa, se v skladu z devetim odstavkom
41. člena Uredbe 702/2014/EU, dodeli naložbam v dejavnosti obdelave okroglega
lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa
majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.
(2) V obdelavo okroglega lesa pred
industrijsko predelavo lesa ter prvo predelavo lesa majhnega obsega spadajo: žaganje
lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa, profiliranje,
iveriranje, proizvodnja lesenih železniških pragov, proizvodnja lesenih drogov,
kolov, sekancev in iveri, sušenje lesa, impregnacija ali biocidna zaščita lesa
z biocidnimi proizvodi ali drugimi materiali, modifikacija lesa, proizvodnja
sekancev ter proizvodnja lesnih peletov, briketov ali drv za energetsko rabo.
(3) Majhen obseg predelave lesa iz
prvega odstavka tega člena pomeni:
-       
do 10.000 m3 vhodne surovine za proizvodnjo žaganega lesa
ali neimpregniranih pragov letno, če gre za žagarske obrate,
-       
do 2.000 ton proizvodnje lesnih pelet letno, če gre za proizvodnjo pelet
kot dodatno dejavnost v okviru žagarskih obratov,
-       
do 6.000 nasutih m3 oziroma predelava 2.000 m3
okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v
okviru žagarskih obratov,
-       
do 25.000 nasutih m3 oziroma predelavi 7.500 m3
okroglega lesa letno, če gre za proizvodnjo lesnih sekancev v gozdu ali
-       
do 10.000 nasutih prostorninskih metrov polen letno (ekvivalentno
5.000 m3 okroglega lesa), če gre za obrate za proizvodnjo drv.
(4) Glede na velikost sta vrsti
naložbe:
-       
enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne priznane
vrednosti,
-       
zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne priznane vrednosti.
(5) Glede na upravičenca, ki izvaja
naložbo, se naložbe v pred industrijsko predelavo lesa delijo na:
-       
individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 84.
člena te uredbe, in
-       
kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz drugega odstavka 84.
člena te uredbe.
(6) Kolektivne
naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka so namenjene uresničevanju skupne
rabe naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.
84. člen
(upravičenec)
(1) Upravičenci do podpore v okviru operacije
naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so gospodarske družbe, zadruge,
samostojni podjetniki posamezniki ter nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v
primeru kolektivne naložbe upravičenec do podpore v okviru operacije naložbe v
pred industrijsko predelavo lesa:
-       
skupina proizvajalcev s področja gozdarstva ali
-       
skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki niso nosilci
dopolnilne dejavnosti na isti kmetiji.
(3) Skupina
nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz druge alineje prejšnjega odstavka
je partnerstvo dveh ali več nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente
iz priloge 8 te uredbe, (v nadaljnjem besedilu: skupina nosilcev dopolnilne
dejavnosti).
(4) Pogodba
o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja
obveznosti iz naslova kolektivne naložbe v skladu z 88.a členom te uredbe.
(5) Vsak
član skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti za izvedbo kolektivne naložbe
prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek
nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine
nosilcev dopolnilne dejavnosti k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o
sodelovanju pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Člani
skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti izmed sebe določijo vodilnega partnerja,
ki nastopa v imenu te skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti in ima naslednje
naloge:
1.     
zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;
2.     
koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev
vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
3.     
vodi seznam skupne rabe, kot to določa druga alineja 8. točke prvega
odstavka 88. člena te uredbe,
4.     
vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določa 103. člen te uredbe;
5.     
sporoča ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz
tretjega odstavka tega člena;
6.     
označi vir sofinanciranja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje
vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020.
(7) Člani skupine nosilcev dopolnilne
dejavnosti ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I
Uredbe 702/2014/EU.
85. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški v okviru
operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa so stroški nakupa novih
strojev in opreme, ter splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Višina upravičenih stroškov se
določi v skladu s 95. členom te uredbe.
86. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Poleg
pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije
naložbe v pred industrijsko predelavo lesa ob oddaji vloge na javni razpis
izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti mora imeti registrirano
dejavnost s šifro A02.200 – sečnja, C16.100 – žaganje, skobljanje in
impregniranje lesa ali C16.290 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, pri čemer se v okviru te operacije podpirajo dejavnosti in
proizvodi iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
2.     
izpolnjevati mora pogoje za mikro ali malo podjetje v skladu z merili iz
priloge I k Uredbi 702/2014/EU;
3.     
izvajati mora dejavnost v skladu s tretjim odstavkom 83. člena te
uredbe;
4.     
če gre za zahtevno naložbo, mora vlogi na javni razpis priložiti
poslovni načrt, s katerim izkaže ekonomsko upravičenost naložbe. Naložba je
ekonomsko upravičena, če je interna stopnja donosnosti pozitivna. Poslovni
načrt mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe, in mora biti
izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;
5.     
če gre za skupino nosilcev dopolnilne dejavnosti, se poslovni načrt iz
prejšnje točke izdela na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov članov te
skupine, ki so razvidni iz zadnjega izkaza poslovnega izida za obdobje od
1. januarja do 31. decembra;
6.     
vlogi na javni razpis mora priložiti seznam opreme za predelavo lesa, ki
jo ima v uporabi na dan vložitve vloge na javni razpis, ter popis osnovnih
sredstev upravičenca. Seznam opreme za predelavo lesa mora biti skladen s
popisom osnovnih sredstev upravičenca.
(2) Če gre za kolektivno naložbo, ki
jo izvaja skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora pogoje iz 1. in 6. točke
prejšnjega odstavka izpolniti vsak član skupine, pogoje iz 2., 3. in 4. točke
prejšnjega odstavka pa morajo člani skupine izpolniti skupaj.
87. člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med vlogami za podporo v okviru
operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, ki dosežejo vstopni prag
točk 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki
dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za
ocenjevanje vlog so:
1.     
za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike posameznike:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  število zaposlenih v
podjetju, upošteva se enotno podjetje v skladu z 9. točko 2. člena te
uredbe,
-  število novo ustvarjenih
delovnih mest;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;
d)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k
učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije,
zmanjševanje količine odpadkov;
2.     
za nosilce
dopolnilne dejavnosti na kmetijah in skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti:
a)   
ekonomski vidik naložbe:
-  gospodarnost porabe javnih
sredstev,
-  interna stopnja donosnosti,
-  število članov kmetijskega
gospodarstva, ki so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz
kmetijske dejavnosti oziroma so zavarovani iz delovnega razmerja;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;
d)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k
učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije,
zmanjševanje količine odpadkov;
3.     
za skupine proizvajalcev s področja gozdarstva:
a)   
ekonomski vidik naložbe: interna stopnja donosnosti;
b)   
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  stopnja gozdnatosti na ravni
občin;
c)   
tehnološki vidik naložbe: večfaznost proizvodnega procesa;
d)   
prispevek k horizontalnim ciljem: okoljski prispevek izvedene naložbe k
učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije,
zmanjševanje količine odpadkov.
(2) Točkovalnik za ocenjevanje vlog se
določi glede na velikost naložbe iz četrtega odstavka 83. člena te uredbe.
(3) Podrobnejša merila iz prvega tega
člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.
88. člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Poleg
pogojev iz 102. člena te uredbe mora upravičenec do podpore v okviru operacije
naložbe v pred industrijsko predelavo lesa ob oddaji zahtevka za izplačilo
sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
naložba mora biti vključena v uporabo, kar se šteje za zaključek
naložbe, ki se izkazuje z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;
2.     
če gre za upravičenca, ki je gospodarska družba, zadruga, razen skupine
proizvajalcev s področja gozdarstva, ali samostojni podjetnik posameznik, mora
ohraniti število zaposlenih glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis;
3.     
upravičenec iz prejšnje točke mora imeti tudi najmanj eno novozaposleno
osebo za polni delovni čas na delovnem mestu, neposredno povezanem z naložbo,
kar izkazuje s pogodbo o zaposlitvi;
4.     
izpolniti mora zahtevo iz merila iz tretje alineje pod a) 1. točke
prvega odstavka prejšnjega člena, če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis
prejel točke na podlagi tega merila;
5.     
priložiti mora seznam obstoječe opreme za predelavo lesa, ki jo ima v
uporabi na dan vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, ter popis osnovnih
sredstev upravičenca. Seznam obstoječe opreme mora biti skladen s popisom
osnovnih sredstev upravičenca;
6.     
če gre za upravičenca, ki je skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti,
mora biti seznam obstoječe opreme za predelavo lesa iz prejšnje točke priložen
za vsakega člana skupine;
7.     
priložiti mora tehnično dokumentacijo opreme, iz katere je razviden
majhen obseg predelave lesa iz tretjega odstavka 83. člena te uredbe;
8.     
če gre za upravičenca, ki je skupina proizvajalcev s področja gozdarstva
ali skupina nosilcev dopolnilne dejavnosti, mora:
-  biti kolektivna naložba v
skupni rabi upravičenca,
-  voditi seznam o skupni rabi,
iz katerega so razvidni skupna raba kolektivne naložbe po članih skupine
proizvajalcev s področja gozdarstva ali skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti,
obdobje uporabe ipd. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem
razpisu.
(2) Upravičenec vloži en zahtevek za
izplačilo sredstev v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo
lesa.
88.a člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
Skupina proizvajalcev s področja gozdarstva
ali vodilni partner, če gre za upravičenca, ki je skupina nosilcev dopolnilne
dejavnosti, mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi
naslednje obveznosti:
-       
voditi mora seznam skupne rabe iz druge alineje 8. točke prvega
odstavka prejšnjega člena najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu
sredstev,
-       
v skladu s 103. členom te uredbe mora o skupni rabi poročati, kot je
določeno v prilogi 7 te uredbe, in sicer za pet koledarskih let po zadnjem
izplačilu sredstev.
89. člen
(črtan)
90. člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja javne podpore v okviru
operacije naložbe v pred industrijsko predelavo je 40 odstotkov upravičenih
stroškov.
(2) Najnižji znesek podpore v okviru
operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa je 3.500 eurov na vlogo.
(3) Upravičenec lahko v celotnem
programskem obdobju 2014–2020 iz naslova operacije naložbe v pred industrijsko
predelavo lesa pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.
(4) Članu skupine nosilcev dopolnilne
dejavnosti je lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije
odobrena podpora v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna
sredstva, ki so mu bila odobrena iz naslova individualnih in kolektivnih naložb
v okviru operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.
(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena
izvajanju operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa v programskem
obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1 te uredbe.
(6) Sredstva, namenjena izvajanju
operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini
75 odstotkov.
9. Podpora za naložbe v vzpostavitev in
razvoj nekmetijskih dejavnosti
90.a člen
(namen podpore in vrsta naložb)
(1) Podpora
iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih
dejavnosti se nameni naložbam v dejavnosti iz priloge 12, ki je sestavni del te
uredbe.
(2) Do
podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naslednje naložbe:
1.     
ureditev objektov,
2.     
vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
(v nadaljnjem besedilu: vzdrževanje objektov) in
3.     
nakup, namestitev oziroma vgradnja opreme, strojev in naprav, vključno z
IKT.
(3) Glede
na velikost sta vrsti naložbe:
-       
enostavna naložba do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti,
-       
zahtevna naložba nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti.
(4) Podpora iz podukrepa podpora za
naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti se dodeli kot pomoč po
pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
90.b člen
(upravičenec)
(1) Upravičenec
do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti je:
1.     
nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
2.     
samostojni podjetnik posameznik,
3.     
gospodarska družba,
4.     
zavod ali
5.     
zadruga.
(2) Upravičenec
iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje za mikro ali malo podjetje.
90.c člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni
stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti so naslednji:
1.     
stroški ureditve in vzdrževanja objektov. Pri gradbenih in obrtniških
delih se priznajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in
montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in
opravljenih del);
2.     
stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav,
vključno z IKT;
3.     
prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU, če gre za:
-  upravičenca iz 1. točke
prvega odstavka prejšnjega člena,
-  prispevek v naravi v obliki
lastnega lesa in
-  naložbo v ureditev ali
vzdrževanje enostavnih in nezahtevnih objektov ter
4.     
splošni stroški iz 98. člena te uredbe.
(2) Stroški
iz prejšnjega odstavka so upravičeni, če so neposredno povezani z izvajanjem
dejavnosti iz prvega odstavka 90.a člena te uredbe in jih upravičenec opredeli
v vlogi na javni razpis.
(3) Za
namen določitve višine upravičenih stroškov upravičenec vlogi na javni razpis
priloži tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, razen za
stroške iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Pri določitvi višine
upravičenih stroškov se upošteva ponudba z najnižjo ceno.
(4) Če
je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je
izvedel javno naročilo pred vložitvijo vloge na javni razpis, se ne glede na
prejšnji odstavek pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba
izbranega izvajalca.
(5) Prispevek
v naravi iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne sme presegati 25 odstotkov
upravičenih stroškov naložbe, pri čemer se vrednost prispevka v naravi na
kubični meter porabljenega lesa določi z javnim razpisom.
90.č člen
(neupravičeni stroški)
Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe,
razen stroškov podelitve patenta, stroškov pridobitve licence, avtorske in
sorodnih pravic ter stroškov registracije znamke, so do podpore iz podukrepa
podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti
neupravičeni tudi stroški:
1.     
nakupa vozil, razen stroškov nakupa delovnih strojev;
2.     
ureditve degustacijskih prostorov in nakupa pripadajoče opreme;
3.     
nakupa rabljene mehanizacije, strojev in opreme in
4.     
iz naslova obratnih sredstev.
90.d člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Poleg
pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec za podporo iz podukrepa
podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti
izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti, mora imeti dovoljenje
za izvajanje dopolnilne dejavnosti, ki je predmet podpore v skladu s prvim
odstavkom 90.a člena te uredbe;
2.     
naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno
interno stopnjo donosnosti naložbe, ki se določi v skladu s prilogo 4 te
uredbe;
3.     
vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt, v katerem izkaže:
-  ekonomsko upravičenost
naložbe iz prejšnje točke in
-  prispevek naložbe k
horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe
1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja točke v okviru meril za izbor vlog.
Vrste naložb, ki prispevajo k horizontalnim ciljem, se določijo z javnim
razpisom;
4.     
poslovni načrt iz prejšnje točke mora vsebovati sestavine, določene v X.
poglavju priloge 4 te uredbe, in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe,
vendar najmanj do 31. decembra 2030;
5.     
poslovni načrt iz 3. točke tega odstavka mora za:
a)   
zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz
zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN
za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,
b)   
enostavne naložbe temeljiti na:
-  dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega
izida,
-  dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih iz obračuna akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
-  standardnih rezultatih FADN za obdobje od 1. januarja do 31.
decembra ali
-  pokritju, opredeljenem v prilogi 5 te uredbe, če je upravičenec
nosilec dopolnilne dejavnosti;
6.     
ne glede na četrto alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme
biti izdelan na podlagi pokritja, če kmetija, katere član je upravičenec, v
letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo,
drugo ali tretjo alinejo pod b) prejšnje točke;
7.     
v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora
zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb
ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;
8.     
v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora ustvariti
primeren prihodek iz poslovanja, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost
preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto
minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na 1 PDM. Če je
upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se kot primeren prihodek
šteje prihodek v višini najmanj 0,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega
v Republiki Sloveniji na 1 PDM;
9.     
če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s
predpisi s področja graditve objektov, mora vlogi na javni razpis priložiti
dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte v
skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce,
povezane z graditvijo objektov;
10.  
če se naložba nanaša na ureditev ali vzdrževanje enostavnega objekta ali
nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora
vlogi na javni razpis priložiti opis stanja pred naložbo in fotografije
zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, za nezahtevni
objekt pa imeti tudi gradbeno dovoljenje;
11.  
predmet naložbe iz drugega odstavka 90.a člena te uredbe je v naselju z
manj kot 5.000 prebivalcev v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo
teritorialnih enot, razen če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti;
12.  
do podpore je upravičena naložba, ki ni predmet podpore iz podukrepov iz
pod a) 1. točke, pod b) 1. točke ali druge alineje 2. točke 4. člena te
uredbe;
13.  
če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.11 »Proizvodnja električne
energije« iz priloge 12 te uredbe, se mora električna energija proizvajati iz
obnovljivih virov, kot so biomasa, voda, veter ali sonce, in mora biti
namenjena za prodajo. Upravičenec mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje
za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja energetiko. Soglasje se mora
glasiti na upravičenca;
14.  
če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.30 »Oskrba s paro in vročo
vodo« iz priloge 12 te uredbe, se mora toplotna energija proizvajati iz
obnovljivih virov, kot so biomasa, voda, veter ali sonce, in mora biti
namenjena za prodajo. Upravičenec mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje
lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja energetiko. Soglasje se mora
glasiti na upravičenca;
15.  
pri pridobivanju toplotne energije iz prejšnje točke oziroma električne
energije iz 13. točke tega odstavka iz biomase mora biti surovina za
pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer
uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni
dovoljena;
16.  
v vlogi na javni razpis mora podati izjavo, da bo vodil ločeno
računovodstvo v skladu z drugim odstavkom 90.f člena te uredbe;
17.  
če upravičenec uveljavlja merilo iz druge alineje 5. točke prvega
odstavka 90.e člena te uredbe, mora vlogi na javni razpis priložiti:
-  elaborat gradbene fizike, če
gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s
predpisi s področja graditve objektov,
-  energetski pregled v skladu
s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega
pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme, vzdrževanje objektov ali
rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve
objektov, ali
-  tloris in prerez objekta z
navedbo konstrukcijskih elementov objekta, če gre za ureditev ali vzdrževanje
enostavnih ali nezahtevnih objektov z uporabo večjega deleža lesa;
18.  
naložba v obdelavo in predelavo lesa je upravičena do podpore, če je z
naložbo presežen majhen obseg predelave lesa iz tretjega odstavka 83. člena te
uredbe. Upravičenec v vlogi na javni razpis navede opremo za predelavo lesa, ki
jo ima na dan vložitve vloge na javni razpis, ter priloži popis osnovnih
sredstev upravičenca;
19.  
vlogi na javni razpis mora priložiti izjavo o:
-  vseh
pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje
prejelo v dveh koledarskih letih pred vložitvijo vloge na javni razpis
in v tekočem koledarskem letu,
-  že prejetih ali zaprošenih
pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom
pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornji meji pomoči de minimis
in intenzivnost pomoči po predpisih, ki urejajo državne pomoči,
-  izpolnjevanju pogojev za
enotno podjetje. Če gre za enotno podjetje, se navedejo podjetja, ki so z
upravičencem povezana;
20.  
če gre za naložbo v vzdrževanje objekta, ki je v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti ob
vložitvi vloge na javni razpis uporabno dovoljenje ter vlogi na javni razpis
priložiti opis stanja pred naložbo in fotografije objekta, v katerem se bo
izvajala naložba. Če gre za naložbo v vzdrževanje manj zahtevnega objekta, za
katerega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti
uporabnega dovoljenja, mora imeti ob vložitvi vloge na javni razpis pravnomočno
gradbeno dovoljenje;
21.  
objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz 10. točke tega
odstavka, in objekt, na katerega se nanaša gradbeno ali uporabno dovoljenje iz
20. točke tega odstavka, mora biti namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte
naložbe;
22.  
če upravičenec uveljavlja merilo iz prve alineje 5. točke prvega
odstavka 90.e člena te uredbe, mora vlogi na javni razpis priložiti elaborat,
iz katerega je razviden prispevek k povečanju okoljske učinkovitosti. Elaborat
se pripravi v skladu s prilogo 10 te uredbe;
23.  
če se naložba nanaša na nakup opreme za obstoječi objekt, mora
predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter
skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;
24.  
če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ima
primeren prihodek iz 8. točke tega odstavka te uredbe v višini najmanj 0,5 in
manj kot eno bruto minimalno plačo na zaposlenega v RS na 1 PDM v koledarskem
letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, je upravičen do naložbe do vključno
50.000 eurov skupne priznane vrednosti;
25.  
lahko vloži eno vlogo na posamezni javni razpis.
(2) Pogoji
iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo z javnim razpisom.
90.e člen
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Med
vlogami za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega
možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do
porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog so:
1.     
ekonomski vidik naložbe:
-  interna stopnja donosnosti,
-  ekonomski učinek javnih
sredstev;
2.     
družbeno socialni vidik upravičenca:
-  izobrazba upravičenca,
-  socialni vidik podjetja
(zadruga, socialno ali invalidsko podjetje, zaposlitveni center);
3.     
geografski vidik naložbe:
-  koeficient razvitosti občin,
-  lokacija naložbe se nahaja
na problemskih območjih iz PRP 2014–2020;
4.     
zaposlitveni vidik:
-  novo ustanovljeno delovno
mesto: kot novoustanovljeno delovno mesto se šteje zaposlitev osebe pri
upravičencu za polni delovni čas za namen dejavnosti, ki je predmet podpore, ki
traja neprekinjeno najmanj tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev.
Če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se kot
novoustanovljeno delovno mesto šteje tudi vključitev člana kmetije, katere član
je upravičenec, v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova
opravljanja kmetijske dejavnosti, ki traja neprekinjeno najmanj tri koledarska
leta po zadnjem izplačilu sredstev,
-  lokacija naložbe glede na
stopnjo registrirane brezposelnosti;
5.     
prispevek k horizontalnim ciljem:
-  varovanje okolja,
-  podnebne spremembe in
prilagoditev nanje: naložba prispeva k zmanjšanju porabe energije, naložba v
pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ureditev ali vzdrževanje objekta z
uporabo večjega deleža lesa, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta
zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov.
(2) Podrobnejša merila iz prejšnjega
odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se določijo z javnim razpisom.
90.f člen
(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo
sredstev)
(1) Upravičenec
mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati pogoje iz 102.
člena te uredbe, razen pogojev iz 8. in 10. točke šestega odstavka in
šestnajstega odstavka 102. člena te uredbe.
(2) Upravičenec
mora po izdaji odločbe o pravici do sredstev za vse poslovne dogodke v zvezi z
izvedbo naložbe, ki je predmet podpore iz tega podukrepa, voditi ločeno
računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravili
skrbnega računovodenja ali druge ustrezne evidence, če upravičenec ne vodi
računovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Zahtevku za
izplačilo sredstev se priloži izpis iz ločenih knjigovodskih evidenc ali drugih
ustreznih evidenc, iz katerega so razvidni vsi poslovni dogodki v zvezi z
izvedbo naložbe, ki je predmet podpore iz tega podukrepa.
(3) Upravičenec
mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev poleg pogojev iz
prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.     
v zahtevku za izplačilo sredstev poda izjavo o vključitvi naložbe v
uporabo, če gre za naložbo iz prve alineje četrtega odstavka tega člena;
2.     
če gre za naložbo v dejavnost iz razreda 35.11 »Proizvodnja električne
energije« iz priloge 12 te uredbe, mora zahtevku za izplačilo sredstev
priložiti pogodbo o uporabi sistema za proizvodnjo z elektrooperaterjem v
skladu z zakonom, ki ureja energetiko;
3.     
navede sedež ali naslov poslovne enote, kjer se bo izvajala dejavnost,
ki je predmet podpore, oziroma lokacija objekta, ki je predmet naložbe, in mora
biti v naselju z manj kot 5.000 prebivalcev v skladu z uredbo, ki ureja
standardno klasifikacijo teritorialnih enot. Pogoj iz te točke se ne uporablja,
če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti;
4.     
če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v
okviru merila iz druge alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora
biti vpisan v:
-  evidenco socialnih podjetij
v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo, ali
-  register invalidskih
podjetij ali razvid zaposlitvenih centrov v skladu z zakonom, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
5.     
v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lesa iz 3. točke
prvega odstavka 90.c člena te uredbe mora priložiti popis količine
uporabljenega lesa, ki mora biti potrjen s strani Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije ali neodvisnega strokovnjaka gradbene ali lesarske stroke.
(4) Za
namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih
dejavnosti se kot zaključek naložbe šteje:
-       
vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbo v ureditev enostavnih in
nezahtevnih objektov, vzdrževanje objektov oziroma nakup, namestitev oziroma
vgradnjo opreme, strojev in naprav;
-       
pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj
zahtevnih in zahtevnih objektov ali naložbo v vzdrževanje, ki je povezano s
spremembo namembnosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov.
(5) Za
namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih
dejavnosti se pri naložbah v ureditev ali vzdrževanje več objektov kot del
naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto v skladu s
četrtim odstavkom 102. člena te uredbe, šteje ureditev ali vzdrževanje
posameznega objekta s pripadajočo opremo.
(6) Če
se naložba ne izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni
razpis, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tržno primerljive
pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri določitvi višine upravičenega
stroška se upošteva ponudba z najnižjo ceno.
(7) Upravičenec
lahko na posamezno vlogo za podporo za naložbe v vzpostavitev in razvoj
nekmetijskih dejavnosti vloži:
-       
en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe;
-       
dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe.
90.g člen
(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Upravičenec
mora poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje
obveznosti tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev:
1.     
zagotavljati obseg dela iz 7. točke prvega odstavka 90.d člena te
uredbe;
2.     
izpolniti obveznost iz 3. točke tretjega odstavka 90.f člena te
uredbe;
3.     
zagotoviti najmanj eno novo delovno mesto v skladu s prvo alinejo 4.
točke prvega odstavka 90.e člena te uredbe, če je upravičenec pri ocenjevanju
vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve alineje 4. točke
prvega odstavka 90.e člena te uredbe;
4.     
za ustvarjene prihodke iz dejavnosti, ki je predmet podpore, voditi
ločeno računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in pravili
skrbnega računovodenja. Poročilu iz tretjega odstavka tega člena se priloži
izpisek iz ločenih knjigovodskih evidenc (prihodkovno mesto), iz katerega je
razviden prihodek iz dejavnosti, ki je predmet podpore;
5.     
če gre za naložbo v dejavnost iz oddelka 55 »Gostinske nastanitvene
dejavnosti« iz priloge 12 te uredbe, so
nastanitve, ki so predmet naložbe, namenjene trženju. V poročilu iz tretjega
odstavka tega člena se navede povezava do spletne strani, iz katere je razvidno
trženje nastanitev, ali se poročilu priloži gradivo, iz katerega je razvidno
trženje nastanitev (npr. zloženke, letaki).
(2) Upravičenec
mora poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka najpozneje v tretjem koledarskem
letu po zadnjem izplačilu sredstev ustvariti prihodek v višini letne bruto
minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz dejavnosti, ki je
predmet podpore. Če je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti, mora ustvariti
prihodek v višini polovice letne bruto minimalne plače na zaposlenega v
Republiki Sloveniji iz dejavnosti, ki je predmet podpore.
(3) Upravičenec
mora v skladu s 103. členom te uredbe poročati o izpolnjevanju obveznosti iz
prvega odstavka tega člena za tri koledarska leta po zadnjem izplačilu sredstev
ter o obveznosti iz prejšnjega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje
v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
90.h člen
(finančne določbe)
(1) Stopnja
javne podpore za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je 50
odstotkov upravičenih stroškov naložbe, pri čemer se podpora dodeli do višine,
ki ne presega skupnega zneska pomoči de minimis iz 3. člena Uredbe
1407/2013/EU.
(2) Najnižji
znesek javne podpore znaša 5.000 eurov na vlogo.
(3) Če
je podpora plačljiva na podlagi več zahtevkov za izplačilo sredstev, se pri
odobritvi podpore izvede diskontiranje pomoči v skladu z drugim pododstavkom
šestega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(4) Razpoložljiva
sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa v PRP 2014–2020, so opredeljena
v prilogi 1 te uredbe.
(5) Sredstva,
namenjena izvajanju tega podukrepa, se zagotovijo iz proračuna Republike
Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov,
razen v primeru sredstev iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, kjer se sredstva
zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.
III. SKUPNE DOLOČBE
1. Vloga in postopek za pridobitev
sredstev
91. člen
(javni razpis)
(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim
javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena
zakona, ki ureja kmetijstvo.
(2) Javni razpis objavi MKGP v Uradnem
listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlaga vloge na javni razpis se
določi v javnem razpisu. Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan
po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(3) MKGP na spletnih straneh objavi
razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje
prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.
(4) V javnem razpisu se podrobneje
določijo zlasti vrste naložb, pri čemer so lahko predmet javnega razpisa tudi
posamezne naložbe v okviru ene vrste naložbe, višina razpisanih sredstev, kar
lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičenci,
upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in merila za
ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopki za vložitev vloge in
zahtevka za izplačilo sredstev, rok za zaključek naložbe ter obveznosti
upravičenca.
(5) Za priloge, ki jih je treba
priložiti k vlogi na posamezen javni razpis, se lahko v javnem razpisu določi
obdobje veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano z drugimi predpisi.
(6) Javni razpis je lahko strukturiran
po posameznih sklopih glede na vrsto naložbe, upravičene stroške, upravičence ipd.
Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če
na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena
sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa,
na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.
(7) Sredstva v okviru ukrepa in
podukrepa iz te uredbe se dodelijo kot nepovratna finančna pomoč.
92. člen
(vložitev vloge na javni razpis)
(1) Vlogo
na javni razpis sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(2) Vloga
na javni razpis se vloži na ARSKTRP v elektronski obliki, podpisana s
kvalificiranim elektronskim podpisom, v roku, ki je opredeljen v javnem
razpisu. Priloge se predložijo kot skenogram.
(3) Za
elektronsko vložitev vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno
vstopno mesto na naslovu https://e-kmetija.gov.si, na katerem se upravičenec
ali njegov pooblaščenec s sredstvom elektronske identifikacije prijavi v informacijski
sistem ARSKTRP. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos,
vključno s kvalificiranim elektronskim podpisom, in vloži vlogo na javni razpis
iz prejšnjega odstavka v informacijski sistem ARSKTRP.
93. člen
(obravnava vlog)
(1) Obravnava vlog se začne s
preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP
vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni
razpis ponovno pregleda.
(2) Vlagatelja popolne vloge, ki je
vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti
pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se
vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(3) Vloga na javni razpis, ki je
popolna, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje
opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni
razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in dosegajo vstopno mejo
točk. Med vlogami, ki dosežejo vstopni prag iz 25., 28.f, 38., 54., 62., 71., 74.č,
79., 87. in 90.e člena te uredbe, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število
točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo
minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
(4) Če imata dve ali več vlog na javni
razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh
teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za izbor
vlog, ki se določi v javnem razpisu.
(5) Vloga na javni razpis, ki je
popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva
sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(6) Sredstva se upravičencu odobrijo z
odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.
(7) Če se pomoč dodeli po pravilu de minimis
v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se v izreku odločbe o pravici do sredstev
navede višina pomoči, ki je dodeljena po pravilu de minimis, pri čemer
se izrecno sklicuje na Uredbo 1407/2013/EU.
93.a člen
(naložbe na območju Triglavskega narodnega
parka)
(1) Če ima vlagatelj stalno prebivališče
ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni
list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20; v nadaljnjem besedilu:
ZTNP-1), se vloga na javni razpis ne glede na merila za izbor, določena v 25., 28.f,
38., 71., 87. oziroma 90.e členu te
uredbe, oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim
odstavkom 11. člena ZTNP-1, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne
upoštevajo pri doseganju vstopnega praga točk iz tretjega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, če je
vlagatelj fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega
parka, v narodnem parku pa ima kmetijske površine v uporabi oziroma je lastnik
gozdnih zemljišč.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega
člena se uporabljajo pri naslednjih podukrepih oziroma operacijah:
-       
podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k razvojnim
usmeritvam iz 1., 4., 6., 14. in 15. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;
-       
podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov, ki prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 6., 14. in 15.
točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;
-       
podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem
ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, ki so povezane z operacijo ureditev
gozdne infrastrukture in prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 3. točke prvega
odstavka 10. člena ZTNP-1;
-       
naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, ki prispevajo k razvojnim
usmeritvam iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1;
-       
podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki
prispevajo k razvojnim usmeritvam iz 1., 4., 5., 6., 12., 13., 14., 15. in 17.
točke prvega odstavka 10. člena ZTNP-1.
93.b člen
(odrek pravici do sredstev)
Če se upravičenec odreče pravici do
sredstev iz odločbe o pravici do sredstev v
skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, o tem pisno obvesti ARSKTRP najpozneje v
90 dneh od dneva vročitve odločbe.
2. Določbe glede omejitev pri
odobravanju sredstev
94. člen
(združevanje podpor)
(1) Sredstva
se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot
jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že
prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske
unije oziroma druga javna sredstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podpora po tej uredbi v okviru
istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova
državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma
intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU,
Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, drugim odstavkom 5. člena
Uredbe 1407/2013/EU ter drugimi predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede
na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz
nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(3) Podpora z upravičenimi stroški po
tej uredbi, dodeljena na podlagi Uredbe 702/2014/EU ali Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje, se lahko združuje z vsako drugo podporo iz naslova
državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.
(4) Podpora za naložbe iz 3. točke 4. člena in osmega odstavka 29. člena te
uredbe se lahko združuje z drugimi pomočmi de minimis pod pogoji iz prvega
odstavka 5. člena Uredbe 1407/2013/EU.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
v okviru podukrepa iz 1. točke pod d) 4. člena te uredbe sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je
že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva
Evropske unije oziroma druga javna sredstva za vzpostavitev protivetrne zaščite
na območju, opredeljenem v elaboratu iz 5. točke prvega odstavka 74.c člena te
uredbe.
95. člen
(višina upravičenih stroškov)
(1) Za stroške kmetijske in gozdarske
mehanizacije se uporablja katalog stroškov iz predpisa, ki ureja kmetijsko in
gozdarsko mehanizacijo.
(2) Za stroške iz 7., 28.c, 31., 44.,
52., 60., 68., 77. in 85. člena te uredbe, razen stroškov iz prejšnjega
odstavka minister pristojen za kmetijstvo predpiše katalog stroškov in
najvišjih priznanih vrednosti.
(3) Pri opredelitvi višine upravičenih
stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so
določene v katalogu stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena. Za
stroške, ki so navedeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni
razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev
uveljavlja višje stroške, kot so določeni v katalogu stroškov, se pri izračunu
priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga
stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje
stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti
stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe.
(4) Če je upravičenec naročnik v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje, in je izvedel javno naročilo pred
vložitvijo vloge na javni razpis, se pri določitvi višine upravičenih stroškov
upošteva ponudba izbranega izvajalca. Če je vrednost ponudbe izbranega
izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu
priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz
kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje
stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti
stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca.
(5) Če se naložba nanaša na objekt, ki
je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, in
upravičenec ni naročnik v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje,
se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela,
določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri
čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z
najnižjo ceno.
(6) Če
stroški niso določeni v katalogu stroškov, mora upravičenec k vlogi na javni
razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri
izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo
ceno.
(7) Podatki o stroških realiziranih
naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov.
(8) Pri izvedbi naložbe upravičenec ne
sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja
lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.
(9) Določbe prvega do sedmega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za podukrep iz 1. točke pod d) in 3. točke 4. člena te uredbe.
96. člen
(neupravičenost naložb in stroškov)
Če ta uredba pri posameznih podukrepih in
operacijah ne določa drugače, se poleg neupravičenih stroškov iz tretjega
odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU, tretjega odstavka 45. člena
Uredbe 1305/2013/EU in 13. člena Delegirane uredbe 807/2014/EU podpora ne
dodeli za:
1.     
naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
2.     
stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo
sredstev;
3.     
stroške naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v
okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;
4.     
plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
5.     
davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če DDV ni
izterljiv na podlagi predpisov, ki urejajo DDV;
6.     
obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
7.     
upravne takse;
8.     
stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in
opreme, stroške podelitve patentov, stroške
pridobitve licenc, plačilnih pravic, avtorske in sorodnih pravic ter stroške
registracije znamk;
9.     
druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža
najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški
zavarovanja.
97. člen
(prispevek v naravi)
(1) Prispevek v naravi iz 69. člena Uredbe
1303/2013/EU je upravičen strošek pri podukrepu podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva, podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj
kmetijskih proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture. Priznana
vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalogu stroškov in ne sme
presegati:
-       
10 odstotkov upravičenih stroškov za naložbe iz 4. in 8. točke prvega
odstavka 5. člena te uredbe,
-       
50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za druge vrste naložb iz
podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ter za naložbe pri
podukrepu podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov in operaciji ureditev gozdne infrastrukture.
(2) Prispevek v naravi v obliki
lastnega dela lahko upravičenec uveljavlja pri ureditvi enostavnih in
nezahtevnih objektov ter pri naložbah, ki so podrobneje opredeljene pri
podukrepih in operaciji iz prejšnjega odstavka.
98. člen
(splošni stroški)
Upravičeni so splošni stroški, ki so
neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila
storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene,
projektne ali tehnične dokumentacije, stroški izdelave poslovnega načrta,
plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo,
vključno s stroški študij izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del,
stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, stroški arheoloških
izkopavanj in arheološkega nadzora ter stroški priprave občinskih podrobnih
prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko
glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe
naložbe. Med splošne stroške sodijo tudi stroški informiranja in obveščanja
javnosti, v skladu s osemnajstim odstavkom
102. člena te uredbe ter stroški sodnega tolmača. Višina upravičenih
splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe,
razen, če ni pri posameznih podukrepih in operacijah iz te uredbe drugače
določeno.
98.a člen
(začetek izvajanja naložbe)
(1) Naložbe
iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, razen naložb v izboljšanje proizvodnega
potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka 5. člena
te uredbe, ter naložbe iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te
uredbe se glede na fazo izvedbe ob oddaji vloge na javni razpis delijo na:
-       
neizvedene ali
-       
zaključene naložbe v skladu s sedmim odstavkom 2. člena Uredbe
2020/558/EU.
(2) Kolektivne naložbe, ki jih
izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se ne morejo izvajati
kot naložbe iz druge alineje prejšnjega odstavka.
99. člen
(datum upravičenosti stroškov)
(1) Stroški iz te uredbe so upravičeni
do podpore, če so v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka
60. člena Uredbe 1305/2013/EU nastali po oddaji vloge na javni razpis.
(2) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz točke
c) drugega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU ter stroškov nakupa
zemljišč iz 25. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje
in 25. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 1. januar 2014.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so
za naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah
iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe do podpore upravičeni tudi
stroški, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred
dnevom izdaje odločbe iz 1. točke tretjega odstavka 15. člena te uredbe.
(4) Ne
glede na prvi odstavek tega člena so za naložbe iz prvega odstavka 98.a člena
te uredbe upravičeni stroški, ki so v skladu s prvim odstavkom 60. člena Uredbe
1305/2013/EU nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12.
marcem 2020, če gre za vloge, vložene na javne razpise, ki so objavljeni do
vključno 31. decembra 2020.
(5) Določba prvega odstavka tega člena se
ne uporablja za podukrep iz 1. točke pod d) 4. člena te uredbe.
3. Pogoji ob oddaji vloge na javni
razpis
100. člen
(splošni pogoji za vlagatelja ob oddaji
vloge na javni razpis)
(1) Splošni
pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:
1.     
ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom
41.a člena zakona, ki ureja kmetijstvo;
2.     
če je fizična oseba, mora biti vpisan v RKG oziroma biti lastnik gozda
na ozemlju Republike Slovenije;
3.     
če je pravna oseba, razen občin, mora imeti dejavnost, ki je predmet
podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;
4.     
če je samostojni podjetnik posameznik, mora imeti dejavnost, ki je
predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije;
5.     
vrednost zapadlih neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih
nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ne sme
znašati 50 eurov ali več. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz te
točke tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke
iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let pred vložitvijo vloge na
javni razpis. Če pogoj iz prvega stavka te točke ni izpolnjen, ARSKTRP
vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti v
osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti
tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza,
se šteje, da pogoj iz te točke ni izpolnjen;
6.     
ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani
Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU
ali v skladu s (27) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, če
gre za naložbe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo 702/2014/EU ali Smernicami za
kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;
7.     
če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v
postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne
likvidacije ali izbrisa iz registra;
8.     
če je fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v
osebnem stečaju;
9.     
če gre za podukrepe iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz
2. in 3. točke 4. člena te uredbe, v okviru katerih se izvajajo naložbe v
skladu z Uredbo 702/2014/EU, Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje
ter Uredbo 1407/2013/EU, vlagatelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ne sme biti v težavah v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe
702/2014/EU, 15. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje
ter podpoglavjem 2.2 drugega poglavja Smernic o državni pomoči za reševanje in
prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
10.  
za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun v
skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;
11.  
iz dokumentov, priloženih vlogi na javni razpis, mora biti razvidna
zaprtost finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe.
Pogoj iz te točke ne velja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;
12.  
naložba v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s
predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po
tej uredbi, razen za operacijo izvedba agromelioracij na komasacijskih
območjih;
13.  
če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev oziroma
vzdrževanje objektov oziroma nakup pripadajoče opreme ali druge opreme, ki se
uporablja tudi za druge namene, se:
-  od vseh stroškov ureditve objekta
kot upravičeni priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisno
površino ali bruto prostornino objekta, ki je predmet podpore,
-  od vseh stroškov nakupa
pripadajoče oziroma druge opreme se kot upravičeni priznajo stroški v
sorazmernem deležu glede na zmogljivost opreme, bruto tlorisno površino ali
bruto prostornino objekta, v katerem je oprema nameščena;
14.  
če kandidira za pridobitev sredstev za del naložbe, ki se nanaša na
ureditev oziroma vzdrževanje objekta, mora priložiti dokumentacijo, iz katere
je razviden:
-  popis del in stroškov, ki se
nanaša na celotno naložbo, in
-  ločen popis del in stroškov,
s katerim se prijavlja na javni razpis;
15.  
če gre za naložbo v rekonstrukcijo ali vzdrževanje objekta oziroma nakup
opreme in vlagatelj ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja
ta naložba, mora vlogi na javni razpis priložiti dolgoročno pogodbo o najemu,
zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj do
31. decembra 2030 ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje
ni vsebovano v pogodbi iz te točke, razen če gre za pogodbo o stavbni pravici.
Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, mora vlogi na javni razpis priložiti
overjeno soglasje drugega solastnika k naložbi za obdobje najmanj do
31. decembra 2030;
16.  
na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta,
mora imeti vlagatelj lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico;
17.  
če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti naložba del
občinskega načrta razvojnih programov;
18.  
če gre za ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov
oziroma vzdrževanje, ki je povezano s spremembo namembnosti zahtevnih, manj
zahtevnih ali nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, mora imeti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če gre za
ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, se vlogi na javni razpis
priložijo projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, popis del in
projektantski predračun v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino
dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, razen za naložbe iz
druge alineje 98.a člena te uredbe;
19.  
če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se v vlogi na
javni razpis izjavi o vključitvi naložbe v uporabo iz 1. točke prvega odstavka
26. člena te uredbe ali iz prve alineje prvega odstavka 39. člena te uredbe ali
mora predložiti projektno dokumentacijo izvedenih del, če gre za ureditev
zahtevnih ali manj zahtevnih objektov;
20.  
gradbeno dovoljenje iz 18. točke tega odstavka se glasi na vlagatelja;
21.  
objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz 18. ali 22. točke
tega odstavka, mora biti namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe;
22.  
če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora
imeti veljavno pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje. Če gre
za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, nezahtevni objekt, mora imeti veljavno pravnomočno
gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt;
23.  
računi in predračuni se morajo glasiti na vlagatelja. Če gre za
vlagatelja iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge alineje
drugega odstavka 76. člena te uredbe ali druge alineje drugega odstavka 84.
člena te uredbe, se račun in predračun glasi na člana skupine kmetov, člana
skupine lastnikov gozdov oziroma člana skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti;
24.  
v vlogi na javni razpis mora opredeliti število in predvideno časovno
dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev. Če upravičenec uveljavlja
predplačilo v skladu s 105. členom te uredbe, v vlogi na javni razpis napove
datum vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost presega znesek
predplačila;
25.  
v vlogi na javni razpis izjavi, da pred datumom upravičenosti stroškov
iz 99. člena te uredbe ni začel z deli v okviru naložbe, ali priloži
dokumentacijo iz 14. točke tega odstavka;
26.  
če gre za naložbo v ureditev enostavnih objektov ali vzdrževanje
objektov, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, ali
se enostavni objekt postavi oziroma se objekt vzdržuje na območju, ki je
varovano na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, mora vlogi na javni
razpis priložiti soglasje za poseg v skladu s predpisom, ki ureja varstvo
kulturne dediščine;
27.  
enostavni objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in
s predpisi o urejanju prostora.
(2) Če
se v okviru podukrepov iz pod b) 1. točke in četrte alineje pod c) 1. točke ter
iz 2. in 3. točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo
702/2014/EU, Uredbo 1407/2013/EU ali Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in
podeželje, vlagatelj v vlogi na javni razpis izjavi, ali je mikro, malo,
srednje veliko ali veliko podjetje.
(3) Če
se v okviru podukrepov iz 1. točke pod b) in četrte alineje pod c) ter iz 2.
točke 4. člena te uredbe izvajajo naložbe v skladu z Uredbo 702/2014/EU ali
Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, vlagatelj pred datumom
vložitve vloge na javni razpis ne sme začeti izvajati naložbe v skladu s 6.
členom Uredbe 702/2014/EU oziroma poglavjem 3.4 pod (70) Smernic za kmetijstvo,
gozdarstvo in podeželje. Za začetek izvajanja naložbe se šteje začetek
izvajanja projekta ali dejavnosti v skladu s 25. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU
ali 25. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.
(4) Upravičenec
iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe mora izpolnjevati pogoje iz
prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega
odstavka tega člena. Pogoje iz 1. do 5., 10., 11., 15., 16., 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena morajo
izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.
(5) Upravičenec
iz druge alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe mora izpolnjevati
pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev iz 3., 4., 6., 7., 9. in
17. točke prvega odstavka tega člena. Pogoje iz 1., 2., 5., 10., 11., 23. in
25. točke prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati vsi člani skupine
lastnikov gozdov.
(6) Upravičenec
iz druge alineje drugega odstavka 84. člena
te uredbe mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev
iz 3., 4., 6., 7., 9. in 17. točke prvega odstavka tega člena. Pogoje iz 1.,
5., 10., 11., 15., 16., 22., 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena morajo
izpolnjevati vsi člani skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti.
(7) Če
se naložba ne nanaša na vzdrževanje ali ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali
nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora
upravičenec v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje, pridobiti okoljevarstveno soglasje ali
sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Šteje se, da je pogoj
iz te točke izpolnjen, če je upravičencu najpozneje v treh mesecih po datumu
zaprtja javnega razpisa izdano okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek
presoje vplivov na okolje ni potreben.
(8) Podrobnejši
pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati ob oddaji vloge, ter dokazila, ki
jih vlagatelj priloži vlogi na javni razpis, se določijo v javnem razpisu.
101. člen
(zaprtost finančne konstrukcije)
(1) Vlagatelj mora v vlogi na javni
razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe.
(2) Vlagatelj ob vlogi na javni razpis
za naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti izkaže zaprtost finančne
konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke ali druge finančne
institucije, ki lahko opravlja finančne storitve na območju Republike
Slovenije, ali z izjavo javnega sklada, ki izvaja finančne spodbude v skladu z
zakonom, ki ureja javne sklade.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega
člena z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja
naložbe.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena
javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije iz prvega odstavka tega člena
izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s
katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto
objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih
sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni
razpis.
(5) Če gre za vlagatelja iz 3. točke
sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge alineje drugega odstavka 76. člena
te uredbe ali druge alineje drugega odstavka 84. člena te uredbe, mora vsak
član skupine kmetov, skupine lastnikov gozdov oziroma skupine nosilcev
dopolnilne dejavnosti izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj
finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o
sodelovanju pri naložbi.
(6) Finančno sposobnost upravičenca za
kritje stroškov izvedbe naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko
oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.
(7) Ta člen se ne uporablja za naložbe iz
druge alineje 98.a člena te uredbe.
4. Vlaganje zahtevka za izplačilo
sredstev in obveznosti upravičenca
102. člen
(zahtevek za izplačilo sredstev)
(1) Sredstva
se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.
(2) Zahtevek
za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec na način,
določen v drugem in tretjem odstavku 92. člena
te uredbe.
(3) Ne
glede na prejšnji odstavek se originalni izvod bančne garancije iz tretjega
odstavka 105. člena te uredbe predloži ARSKTRP na naslov Agencija za kmetijske
trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana.
(4) V
primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev mora biti pred vložitvijo
posameznega zahtevka, ki ni zadnji zahtevek za izplačilo sredstev, zaključen
del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto.
Pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev morajo biti naložba
zaključena in vsi računi plačani. Če se naložba oziroma del naložbe uporablja
pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, se mora uporabljati v skladu z
namenom, za katerega so bila sredstva dodeljena.
(5) Če
gre za naložbe v ureditev ali vzdrževanje objektov, morajo biti najkasneje do
vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev gradbena dela izvedena v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo
kulturne dediščine in varstvo okolja.
(6) Upravičenec
mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:
1.     
kopije računov, elektronske in e-račune;
2.     
izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot
upravičen strošek;
3.     
dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo
banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali
asignacijska pogodba);
4.     
če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora
upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo v skladu s posebnimi gradbenimi
uzancami, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;
5.     
v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po
končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji
med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku
priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo
opreme, ki je predmet vgradnje. Pogoj iz te točke glede predložitve fotografije
se ne uporablja, če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;
6.     
če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje, šteje za naročnika, se v zahtevku za izplačilo sredstev navede
številka objave oddanega javnega naročila;
7.     
v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti
račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska
številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnice, transportne
liste ali druga dokazila, ki izkazujejo prevzem opreme in mehanizacije;
8.     
za traktorje kolesnike, ki se uporabljajo za delo v gozdu, mora
upravičenec priložiti kopijo potrdila o skladnosti, iz katerega so razvidni
podatki o gozdarski nadgradnji. Če gre za traktorje kolesnike, ki se
uporabljajo za delo v kmetijstvu, mora imeti upravičenec prometno dovoljenje.
Za traktorje goseničarje, ki se uporabljajo za delo v gozdu, mora upravičenec
priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje o skladnosti s
standardi in predpisi o varnosti strojev;
9.     
izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;
10.  
v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela
upravičenca in sadik mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti
popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani:
-  Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije (področje kmetijstva in gradnje enostavnih ali nezahtevnih objektov),
-  ZGS (področje gozdarstva),
-  Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije (področje hmeljarstva) ali
-  odgovornega projektanta
(področje gradnje objektov);
11.  
izjavo o namenski rabi naložbe oziroma dela naložbe, če se je naložba
oziroma del naložbe uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev;
12.  
fotografije, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe,
ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter fotografije, iz
katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim
odstavkom tega člena.
(7) Če
gre za naložbo v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora imeti upravičenec ob zadnjem
zahtevku za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje. Zadnjemu
zahtevku za izplačilo sredstev upravičenec priloži tudi projektno dokumentacijo
izvedenih del, na podlagi katere je bilo izdano uporabno dovoljenje, razen če
gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe.
(8) Če
gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti
upravičenec ob zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno
dovoljenje za ta objekt, če je za ta objekt v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, potrebno pridobiti uporabno dovoljenje.
(9) Če
je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti
ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja,
ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo.
(10) Upravičenec
mora v primeru gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih
izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov, in pravilnikom, ki ureja gradbišče. Knjiga obračunskih izmer ni
potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela,
kot so npr. pleskanje, fasadarska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje
oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna.
Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo
predložiti na zahtevo ARSKTRP.
(11) V
primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s
standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to
izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP.
(12) Če
gre za prispevek v naravi v obliki lastnega lesa, se kot dokazili o poseku
lesa, ki ju ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti, štejeta:
1.     
odločba o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove
ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu, in se glasi na upravičenca ali člana
kmetije, katere nosilec je upravičenec, in
2.     
obrazec »Kontrola sečišč«, ki ga izda ZGS in iz katerega je razvidno, da
je bil posek izveden v skladu z odločbo iz prejšnje točke.
(13) Upravičenec
mora izpolnjevati pogoje iz 1., 3., 4., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 100.
člena te uredbe.
(14) Podrobnejša
določila glede zahtevanih prilog in dokazila ob vlaganju zahtevka za izplačilo
sredstev se določijo v javnem razpisu.
(15) Na
podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni
kontroli iz 108. člena te uredbe se
sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski
račun člana skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena, člana skupine
lastnikov gozdov iz druge alineje drugega odstavka 76. člena oziroma člana
skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti iz druge alineje drugega odstavka 84.
člena te uredbe.«.
(16) Če
je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za
izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov,
se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri tržno primerljive ponudbe, razen,
če se naložba izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni
razpis. Če se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo tri tržno primerljive
ponudbe, se pri določitvi višine upravičenega stroška upošteva ponudba z
najnižjo ceno.
(17) Računi
in druga dokazila, ki se nanašajo na naložbo, se morajo glasiti na upravičenca.
Če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, druge
alineje drugega odstavka 76. člena te uredbe ali druge alineje drugega odstavka
84. člena te uredbe, se račun glasi na vse člane skupine kmetov, skupine
lastnikov gozdov ali skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti.
(18) Upravičenec
mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja
označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike
Slovenije za obdobje 2014–2020, izpolniti zahteve glede označevanja vira
sofinanciranja.
(19) Največje
število zahtevkov za izplačilo sredstev je določeno pri posameznem podukrepu
oziroma operaciji, pri čemer se v to število ne šteje zahtevek za predplačilo
iz 105. člena te uredbe. Upravičenec ali njegov pooblaščenec vloži toliko
zahtevkov za izplačilo sredstev, kot je opredeljenih v odločbi o pravici do
sredstev.
(20) Ne
glede na prejšnji odstavek upravičenec v primeru naložb iz druge alineje 98.a
člena te uredbe na posamezno vlogo vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.
(21) Rok
za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev je 30. junij 2025.
103. člen
(poročilo o izpolnjevanju obveznosti)
(1) Poročilo
o izpolnjevanju obveznosti iz 27., 28.h, 40., 56., 64., 74.e, 81., 88.a in 90.g člena te uredbe vsebuje obvezne elemente iz
priloge 7 te uredbe.
(2) Upravičenec
ali njegov pooblaščenec vloži poročilo iz prejšnjega odstavka, skupaj z
dokazili, v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim
podpisom, do 15. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in
sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na spletni strani ARSKTRP
na način, določen v drugem in tretjem odstavku 92. člena
te uredbe.
(3) Podrobnejše
zahteve glede poročila o izpolnjevanju obveznosti se določijo v javnem razpisu.
104. člen
(črtan)
105. člen
(predplačila)
(1) Predplačilo v znesku do vključno 50
odstotkov vrednosti javne podpore lahko uveljavljajo upravičenci pri naslednjih
podukrepih oziroma operacijah:
-       
podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, razen če gre za naložbe iz
druge alineje 98.a člena te uredbe,
-       
podpora za naložbe v predelavo ali trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe,
-       
izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,
-       
izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,
-       
tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več
uporabnikom,
-       
podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti.
(2) Vložitev zahtevka za predplačilo
mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se
šteje za zahtevek za izplačilo sredstev v skladu s 63. členom Uredbe
1305/2013/EU.
(3) Upravičenec
lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev
z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti
bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi
odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. V primeru kolektivnih naložb, ki
jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe,
morajo bančno garancijo priložiti vsi člani skupine kmetov glede na njihov
finančni prispevek k naložbi v skladu s pogodbo o sodelovanju pri naložbi iz
osmega odstavka 6. člena te uredbe.
(4) Bančna garancija mora biti veljavna
najmanj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev,
katerega vrednost je večja od višine predplačila in na katerega je vezana
sprostitev bančne garancije.
(5) Upravičenec se v zahtevku za izplačilo
sredstev opredeli glede sprostitve bančne garancije. Bančna garancija se
sprosti, ko znesek dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki jih upravičenec
uveljavlja v zahtevku za izplačilo sredstev, preseže znesek predplačila, ali
najpozneje ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev, če je njegova vrednost
večja od višine predplačila.
(6) Bančna garancija se zaseže delno
ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna
dokazila o nastanku stroškov v skladu s šestim odstavkom 102. člena te uredbe
oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega
predplačila.
(7) Če je upravičenec prejel
predplačilo in bančna garancija še ni bila sproščena, mora zahtevku za
spremembo roka za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost
presega znesek predplačila, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja
kmetijstvo, predložiti podaljšano bančno garancijo.
(8) Podrobnejši postopek glede
zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja
izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi
kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014
z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi,
finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L
št. 255, z dne 28. 8. 2014, str. 18).
5. Obveznosti po zadnjem izplačilu
sredstev
106. člen
(skupne določbe glede obveznosti
upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev)
(1) Podprta naložba se mora
uporabljati za namen podukrepa ali operacije, za katero so bila sredstva po tej
uredbi dodeljena še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev.
(2) Podprta naložba se v skladu z
71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Evropske unije:
-       
10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko
podjetje,
-       
5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP.
(3) Upravičenec mora vso
dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tej uredbi, hraniti
še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
(4) Upravičenec mora omogočiti dostop
do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem
ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani
MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.
(5) Upravičenec mora v skladu s 13.
členom Uredbe 808/2014/EU ter predpisom, ki ureja označevanje vira
sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020, izpolnjevati obveznosti glede označevanja vira sofinanciranja.
107. člen
(javna objava upravičencev)
(1) Podatki o upravičencih, ki so prejeli
sredstva, se objavijo na spletni strani ARSKTRP v skladu s 111. in 113. členom
Uredbe 1306/2013/EU.
(2) Na spletni strani MKGP se objavijo
podatki o firmi in sedežu pravne osebe ter višini dodeljene pomoči v skladu s
(128) točko Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in z drugim
odstavkom 9. člena Uredbe 702/2014/EU.
6. Neizpolnjevanje obveznosti
108. člen
(izvedba kontrol ter sistem kršitev in
sankcij)
(1) Kontrole se izvajajo v skladu z
Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna
ARSKTRP.
(2) MKGP lahko v skladu s prvim
odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja
podukrepov in operacij iz te uredbe.
(3) Neizpolnitev ali kršitev
obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU,
63. členom Uredbe 809/2014/EU in 41.a členom zakona, ki ureja
kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v
Katalogu kršitev in sankcij, iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Določba prejšnjega odstavka se ne
uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena te
uredbe.
(5) V primerih kršitev obveznosti, ki
zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 41.a členom
zakona, ki ureja kmetijstvo.
109. člen
(višja sila in izjemne okoliščine)
(1) Za izvajanje operacije po tej
uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v
drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
(2) O višji sili ali izjemnih
okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba ARSKTRP pisno
obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je
upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(3) Kraja in uničenje ali poškodovanje
opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne
infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov se ne šteje za
višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru
mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v
nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.
(4) O višji sili ali izjemnih
okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
110. člen
(hramba dokumentacije)
(1) ARSKTRP mora hraniti evidence o
dodeljeni državni pomoči po tej uredbi še najmanj deset let od datuma dodelitve
podpore.
(2) ARSKTRP mora voditi evidence z
informacijami o dodeljenih pomočeh de minimis in dokazilih o
izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tej uredbi.

Priloga
1:Razpoložljiva sredstva po ukrepih in podukrepih PRP 2014-2020
Priloga
2: Katalog kršitev in sankcij
Priloga
3: Seznam dejavnosti in proizvodov predelave lesa
Priloga
4: Opis ekonomskih meril za izbor vlog in njihov izračun ter sestavine
poslovnega načrta za enostavne in zahtevne naložbe
Priloga
5: Pokritje
Priloga
6: Obvezna vsebina načrta namakanja
Priloga
7: Poročilo o izpolnjevanju ciljev
Priloga
8: Obvezni elementi pogodbe o sodelovanju pri naložbi
Priloga
9: Seznam problemskih območij PRP 2014-2020
Priloga
10: Obvezne vsebine elaborata »Prispevek naložbe k povečanju okoljske
učinkovitosti
Priloga
11: Obvezne sestavine načrta namakanja v rastlinjaku
Priloga
12: Dejavnosti za namen podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in
razvoj nekmetijskih dejavnosti

Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna
sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo,
mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»IV. PREHODNI DOLOČBI
111. člen
(začetek
uporabe)
(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se
nanaša na dodelitev podpor iz Uredbe 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi
obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v Uradnem listu Republike
Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij
o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
(2) Določbe te uredbe se v delu, ki se
nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje,
začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra pristojnega za kmetijstvo v
Uradnem listu Republike Slovenije o prejemu sklepa Evropske komisije o
odobritvi sheme državne pomoči.
112. člen
(razpoložljiva
sredstva)
Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem
obdobju 2014–2020 namenjena izvedbi podukrepov in operacij iz priloge 1 te
uredbe, se v skladu z Uredbo 1310/2013/EU uporabijo tudi za poplačilo
obveznosti iz tranzicijskih ukrepov ter pritožb ki jim je bilo ugodeno v skladu
z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013.
V. KONČNA DOLOČBA
113. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 32/16) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
67. člen
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe
o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15), se končajo v skladu z Uredbo o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
za vlagatelja, ki je javni zavod, šteje, da izpolnjuje pogoje za izkazovanje
zaprtosti finančne konstrukcije iz 101. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe
v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št.
104/15), če pred zaključkom vlaganja vlog na javni razpis predloži dokazila v
skladu s spremenjenim 101. členom uredbe.
68. člen
(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se
nanaša na dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje,
začnejo uporabljati naslednji dan po prejemu sklepa Evropske komisije o
odobritvi sheme državne pomoči.
(2) Minister, pristojen za kmetijstvo,
objavi obvestilo o prejemu sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu
Republike Slovenije.
69. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 66/16) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
44. člen
(začeti postopki)
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16), se končajo v skladu z Uredbo o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
upravičenec vloži zahtevek za predplačilo iz 105. člena Uredbe o izvajanju
ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa
razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št.
104/15 in 32/16) v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 102. člena uredbe.
45. člen
(začetek uporabe)
(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na
dodelitev podpor iz Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, se začnejo
uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi
sheme državne pomoči.
(2) Minister, pristojen za kmetijstvo,
objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu
Republike Slovenije.
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o izvajanju ukrepa
naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni
list RS, št. 14/17) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
2. člen
(začeti postopki)
Glede vlog na javni razpis, vloženih do
uveljavitve te uredbe na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna
sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo,
mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in
66/16), se za upravičence do podpore štejejo tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje
iz spremenjene druge alineje drugega odstavka 30. člena uredbe.
3. člen
(začetek uporabe)
(1) Ta uredba se začne uporabljati
naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o odobritvi sheme državne
pomoči.
(2) Minister, pristojen za kmetijstvo,
objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu
Republike Slovenije.
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 38/17) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
67. člen
(končanje postopkov)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17), se končajo v
skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa
podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in
trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije
za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16 in 14/17).
68. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 19/18) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
51. člen
(začeti postopki)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 –
popr.), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna
sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo,
mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16,
66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.).
52. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 82/18) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
59. člen
(dokumentacija v prehodnem obdobju)
(1) Vlogi na javni razpis se do 1. januarja
2021 lahko priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o
projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ), če so
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 31. člena Pravilnika o podrobnejši
vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list
RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.).
(2) Če se je gradnja objekta začela pred
začetkom uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.)
in upravičenec v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17
– popr.) nima obveznosti prijave začetka gradnje objekta, se vlogi na javni
razpis priloži projekt za izvedbo, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o
projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ).
60. člen
(začeti postopki)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr. in 19/18), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15,
32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr. in 19/18).
61. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 89/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
(začeti
postopki)
(1) Vloge,
vložene na javni razpis, objavljen na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe
v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15,
32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se končajo v skladu
z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17,
40/17 – popr., 19/18 in 82/18).
(2) Zahtevki
za izplačilo sredstev, ki bodo vloženi na javni razpis, objavljen na podlagi
Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17,
40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se po 30. juniju
2020 vložijo v skladu z novim drugim odstavkom 102. člena uredbe.
(3) Zahtevki
za izplačilo sredstev, ki bodo vloženi na javni razpis, objavljen na podlagi
Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17,
40/17 – popr., 19/18 in 82/18), se obravnavajo v skladu s spremenjenim drugim
odstavkom 39. člena uredbe.
(4) Upravičenci,
ki imajo pravnomočne odločbe o pravici do sredstev izdane na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
(Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18
in 82/18), morajo izpolnjevati obveznosti v skladu s spremenjenima 1. in 2.
točko prvega odstavka 27. člena, spremenjenim prvim odstavkom 40. člena,
spremenjeno 1. točko prvega odstavka 64. člena, spremenjeno prvo alinejo 1.
točke prvega odstavka 81. člena ter spremenjenim 102. členom uredbe za
koledarsko leto 2020 in do izteka obveznosti.
76. člen
(začetek
uporabe)
(1) Določbe
te uredbe se začnejo uporabljati
naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi spremembe PRP
2014–2020.
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe v delu, ki se nanaša na
dodelitev podpor iz podukrepa iz 2. točke 4. člena uredbe v skladu z
Uredbo 702/2014/EU, začnejo uporabljati naslednji dan po prejetju potrdila
Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z
identifikacijsko številko pomoči.
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se določbe, ki se nanašajo na podukrep iz 3.
točke 4. člena uredbe, začnejo uporabljati z dnem uveljavitve te uredbe.
(4) Ne
glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se novi drugi odstavek 103.
člena uredbe začne uporabljati 1. januarja 2021.
(5) Določbe
nove 9. točke prvega odstavka 5. člena uredbe se začnejo uporabljati z dnem
začetka uporabe predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, vendar ne pred
potrditvijo spremembe PRP 2014–2020 iz prvega odstavka tega člena.
(6) Minister,
pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prvega odstavka
tega člena oziroma naznanilo o prejetju potrdila iz drugega odstavka tega člena
v Uradnem listu Republike Slovenije.
77. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(začeti postopki)
(1) Vloge, vložene na 14. javni razpis za
podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 za
naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev
na področju zaščite rejnih živali (Uradni list RS, št. 101/20), 6. javni razpis
za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj
kmetijskih proizvodov za leto 2020 (Uradni list RS, št. 104/20), 13. javni
razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto
2020, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi zvermi (Uradni list RS,
št. 104/20) ter 15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na
podnebne spremembe ter izboljšanju okolja (Uradni list RS, št. 108/20), se
obravnavajo v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 99. člena uredbe.
(2) Vloge iz prejšnjega odstavka se lahko
dopolnijo z uveljavljanjem stroškov iz spremenjenega četrtega odstavka 99.
člena uredbe ter dokazili za upravičenost teh stroškov v skladu s tretjim
odstavkom 52. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12,
90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18).
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 121/21) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(končanje postopkov)
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju
ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni
list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18,
89/20 in 152/20).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge,
vložene na 3. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v
infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo
kmetijstva in gozdarstva Operacija: Izvedba agromelioracij na komasacijskih
območjih (Uradni list RS, št. 36/21), obravnavajo v skladu s spremenjenim
enaindvajsetim odstavkom 102. člena uredbe.
58. člen
(začetek uporabe)
(1) Določbe te uredbe se začnejo
uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi
spremembe PRP 2014–2020.
(2) Določbe spremenjene 9. točke prvega
odstavka 5. člena uredbe se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe
predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, vendar ne pred potrditvijo spremembe
PRP 2014–2020 iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister, pristojen za kmetijstvo,
objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prvega odstavka tega člena v Uradnem
listu Republike Slovenije.
59. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 11/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(končanje postopkov)
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/21), se končajo v skladu z Uredbo o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20 in 121/21).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge,
vložene na 18. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne
učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi
kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 125/21), na
19. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva
za leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in
trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih
gospodarstev na podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 125/21), na 20. javni
razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto
2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti
kmetijskih gospodarstev, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev
zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (Uradni list RS, št. 167/21), na 21.
javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za
leto 2021 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti
kmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanju ekološke pridelave hrane (Uradni
list RS, št. 167/21) na 22. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v
kmetijska gospodarstva za leto 2021, Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne
učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene zaščiti živali na
paši pred velikimi zvermi (Uradni list RS, št. 196/21), na 23. javni razpis za
podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021
Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva
(Uradni list RS, št. 202/21), in na 24. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora
za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe za
izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev,
namenjene naložbam v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih
zahtev na področju zaščite rejnih živali (Uradni list RS, št. 202/21),
obravnavajo v skladu s spremenjeno 15. in novo 16. točko prvega odstavka 27.
člena uredbe.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 155/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(končanje postopkov)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21 in 11/22), se končajo v skladu z
Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje
gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17,
40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21 in 11/22).
8. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvi Uredbe spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju
ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni
list RS, št. 12/23) spreminja 57. člen Uredbe
o spremembah in dopolnitvah Uredbe
o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 121/21) tako, da se glasi:
»57. člen
(končanje postopkov)
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju
ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz
Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni
list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18,
89/20 in 152/20).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vloge,
vložene na 3. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v
infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo
kmetijstva in gozdarstva Operacija: Izvedba agromelioracij na komasacijskih
območjih (Uradni list RS, št. 36/21), obravnavajo v skladu s spremenjenim enaindvajsetim
odstavkom 102. člena uredbe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je
rok za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 30. junij 2024 za
zahtevke, ki bodo vloženi na naslednje javne razpise:
-       
1. javni razpis za podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in
razvoj nekmetijskih dejavnosti (Uradni list RS, št. 93/20),
-       
12. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020, namenjene obnovi proizvodnega potenciala hmeljišč po
naravni nesreči (Uradni list RS, št. 97/20 in 119/20),
-       
14. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020 za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev
izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (Uradni list
RS, št. 101/20 in 145/20),
-       
javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP
2014–2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št. 101/20),
-       
13. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi
zvermi (Uradni list RS, št. 104/20),
-       
6. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje
oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020 (Uradni list RS, št. 104/20),
-       
javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za
sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št.
104/20),
-       
15. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na
podnebne spremembe ter izboljšanju okolja (Uradni list RS, št. 108/20),
-       
javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz
PRP 2014-2020 za leto 2020 (Uradni list RS, št. 108/20),
-       
16. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020 (Uradni list RS, št. 157/20) in
-       
17. javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska
gospodarstva za leto 2020 (Uradni list RS, št. 157/20).
(4) Upravičence, ki še niso vložili
zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev na podlagi javnih razpisov iz
prejšnjega odstavka, ARSKTRP po uradni dolžnosti, najpozneje v 30 dneh od
uveljavitve te uredbe, obvesti o spremembi roka za vložitev zadnjega zahtevka
za izplačilo sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva
in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo,
mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 50/23) vsebuje naslednji prehodni in končno
določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(končanje postopkov)
(1) Vloge, vložene na 23. javni razpis za
podukrep 4.1: Podpora za
naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021 Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva (Uradni list RS, št.
202/21, 6/22, 43/22, 81/22 in 87/22), se obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa
podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20,
121/21, 11/22, 155/22 in 12/23).
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev, vloženi
na 23. javni razpis za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva
za leto 2021 Operacija: Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva (Uradni list RS, št. 202/21, 6/22, 43/22, 81/22 in 87/22), se
obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske
tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz
Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21,
11/22, 155/22 in 12/23).
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 103/23) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»41. člen
(obveznosti iz odločbe do sredstev)
Upravičenci, ki imajo pravnomočne odločbe o
pravici do sredstev, izdane na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v
osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter
predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja
podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15,
32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21,
11/22, 155/22, 12/23 in 50/23), morajo izpolnjevati obveznosti v skladu s 27.
členom Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa
podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in
trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije
za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17,
40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in
50/23).
42. člen
(končanje postopkov)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o
izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v
gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih
proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje
2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 –
popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22, 155/22, 12/23 in 50/23), se
obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in
podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo,
mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16,
66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21, 11/22,
155/22, 12/23 in 50/23).
43. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.