1. člen
Organi Republike Slovenije prevzamejo v
skladu s tem zakonom izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo
Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene, na organe SFRJ.
2. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz
Republike Slovenije preneha mandat.
Delegatom Skupščine Republike Slovenije v
Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali to funkcijo do
uveljavitve tega zakona, in delegatom Skupščine Republike Slovenije za Zbor
republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji vseh
zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. julija 1990, preneha mandat.
Skupščina Republike Slovenije izvoli
dvanajstčlansko delegacijo, ki na podlagi njenih pooblastil sodeluje v Skupščini
SFRJ v pogajanjih za izvedbo postopka razdružitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih
o reševanju tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem oblikovanju
skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ.
Dosedanji član Predsedstva SFRJ iz
Republike Slovenije je pooblaščen, da kot predstavnik Republike Slovenije v
skladu s smernicami Skupščine Republike Slovenije sodeluje v delu Predsedstva
SFRJ.
Organi Republike Slovenije pri
uresničevanju nalog, ki izhajajo iz tega zakona, sodelujejo z ustreznimi organi
dosedanje SFRJ.
3. člen
Na ozemlju Republike Slovenije veljajo
mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko
Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih
pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina
Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim
pogodbenim strankam.
4. člen
Do izdaje ustreznih predpisov Republike
Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi
tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega
zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni
s tem zakonom drugače določeno.
Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih
iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem
zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma
organizacije ni Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi začasno
pristojni organ oziroma organizacijo.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona začnejo z
delom Banka Slovenije, Republiška carinska uprava, Republiški devizni
inšpektorat, Republiška uprava za zračno plovbo. Republiška uprava za
telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje ter
Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.
Organi iz prvega odstavka tega člena
prevzemajo svoje pristojnosti v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z
ustreznimi organi dosedanje SFRJ.
6. člen
Upravni organi SFRJ, njihove enote ali
deli, ki so opravljali zadeve iz svoje pristojnosti na ozemlju Republike
Slovenije, preidejo v upravne organe Republike Slovenije.
Delavci organov iz prejšnjega odstavka
nadaljujejo z delom kot delavci upravnih organov Republike Slovenije. Z zakonom
se določi rok, do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so
predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije.
7. člen
Diplomatska in konzularna predstavništva,
kulturno informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini,
ustanovljena po zakonu o opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih
upravnih organov in zveznih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 56/81),
prenehajo opravljati naloge iz okvira svojih pristojnosti za Republiko
Slovenijo, če z dogovorom z ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni drugače
urejeno.
Predstavništva iz prejšnjega odstavka
opravljajo naloge za državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz
Republike Slovenije v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov
Republike Slovenije.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
lahko po predhodnem soglasju Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike
Slovenije sklene dogovor v okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in konzularna
predstavništva, kultumo-informativni centri in druga predstavništva SFRJ v
tujini prevzamejo zastopanje oziroma varovanje interesov Republike Slovenije.
8. člen
Vsi sodni in upravni postopki, ki so se
začeli pred organi SFRJ, se nadaljujejo pred pristojnimi organi Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki so jih izdali
organi SFRJ ali organi drugih republik SFRJ, pa še niso bili izvršeni, so
izvršljivi na ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne
nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.
Posamični pravni akti, ki jih po
uveljavitvi tega zakona izdajo organi drugih republik dosedanje SFRJ, veljajo v
Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične
pravne akte tuje države.
9. člen
Republika Slovenija prevzame v upravljanje
vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike
Slovenije do uveljavitve tega zakona uprav­ljali zvezni organi ter poveljstva,
enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade.
Prevzem premoženja Jugoslovanske ljudske
armade se izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami
Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot Jugoslovanske ljudske
armade, v enote Teritorialne obrambe Slovenije.
Republiški upravni organ, pristojen za
obrambo v skladu z zakonom oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z
odločitvami Predsedstva Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka,
s katerim so do uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi
Jugoslovanske ljudske armade, prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi
Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
10. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije izhodišča za pogajanja za
uveljavitev ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi nepremičnega in
premičnega premoženja SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ in v tretjih državah
ob upoštevanju deleža, ki ga je Republika Slovenija prispevala v premoženje
SFRJ.
11. člen
Republika Slovenija bo na podlagi sporazuma
o pravnem nasledstvu SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se
nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih
dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na ozemlju
Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo prevzela ustrezen
delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
je pooblaščen za pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
12. člen
Državni arhivi SFRJ, ki se nahajajo na
ozemlju Republike Slovenije, pripadejo Republiki Sloveniji.
Republiki Sloveniji pripadejo, vsi državni
arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Republika Slovenija prevzame terjatve SFRJ
glede državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in imajo svoje poreklo
na ozemlju Republike Slovenije, in državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih
državah in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
je dolžan storiti vse, kar je potrebno za pridobitev državnih arhivov,
omenjenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter za določitev pravičnega
deleža ostalih državnih arhivov SFRJ, ki pripade Republiki Sloveniji.
13. člen
Državljani drugih republik, ki so na dan
plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije
23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva
Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije
oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in
dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega
zakona.
14. člen
Republika Slovenija zagotavlja v skladu z
dogovorom iz devetega člena tega zakona aktivnim vojaškim osebam, vojakom po
pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugo­slovanski ljudski armadi statusne,
socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih
predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade, ki se
na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in
XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe preimenujejo v
poveljstva, enote in zavode Teritorialne obrambe Republike Slovenije, če v roku,
določenem v aktu o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne
obrambe Republike Slovenije.
Pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja
Republika Slovenija tudi drugim aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in
civilnim osebam v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, ki nadaljujejo službo
v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.
15. člen
Državljanom Republike Slovenije, ki na dan
uveljavitve tega zakona služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi,
preneha dolžnost služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Njihov
odpust iz Jugoslovanske ljudske armade uredijo pristojni organi Republike
Slovenije sporazumno z organi SFRJ.
Republika Slovenija nudi pravno varstvo
vsem državljanom Republike Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja
vojaškega roka v skladu s tem zakonom.
16. člen
Fizičnim osebam, ki ob uveljavitvi tega
zakona nimajo državljanstva Republike Slovenije, ter pravnim osebam, ki imajo
ob uveljavitvi tega zakona svoj sedež izven Republike Slovenije, so ob dejanski
vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene
lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih
imajo ob uveljavitvi tega zakona.
Do ureditve pravic tujih oseb na
nepremičninah osebe iz prejšnjega odstavka ne morejo pridobiti lastninske
pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju Republike Slovenije,
razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
17. člen
Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz
Republike Slovenije in delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik
in pokrajin Skupščine SFRJ, ki jim po 2. členu tega zakona preneha mandat,
zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje
Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.
Osebam, ki so bile na predlog organov
Republike Slovenije izvoljene na funkcije ali imenovane na delovna mesta v
organih dosedanje SFRJ, in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v
organih SFRJ, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo
za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih Republike Slovenije ali
dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.
18. člen
Republika Slovenija zagotavlja varstvo
pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev
vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter borcev,
vojaških invalidov in članov družin padlih borcev, narodnoosvobodilne vojne
Jugoslavije v Deželi Furlaniji-Julijski krajini v Republiki Italiji in v Deželi
Koroški v Republiki Avstriji, v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve
tega zakona določali predpisi SFRJ.
19. člen
Za dinarske hranilne vloge in sredstva na
tekočih računih občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere
je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame
jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
Za dinarske hranilne vloge in sredstva ha
tekočih računih občanov, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike
Slovenije, vložena v Poštni hranilnici, za katera je do uveljavitve tega zakona
jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju
na dan uveljavitve tega zakona.
Za devize na deviznih računih in deviznih
hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere
je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, prevzame jamstvo Republika
Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
20. člen
Določbe kazenskega zakona SFRJ (Uradni list
SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), s katerim je kot predmet
kazenskopravnega varstva določena SFRJ, njen pravni red, njeni organi,
predstavniki ali državni simboli ali se kazenskopravno varstvo kako drugače določa
glede na dosedanje ozemlje SFRJ ali dosedanje državljanstvo SFRJ, se v
Republiki Sloveniji uporabljajo kot določbe, s katerimi se varuje Republika
Slovenija, njen pravni red. njeni organi, predstavniki, državni simboli,
oziroma se kazenskopravno varstvo omejuje na ozemlje oziroma državljanstvo Republike
Slovenije, kolikor ti objekti niso varovani s kazenskim zakonom Republike
Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77. 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90).
Glede uporabe kazenske zakonodaje Republike
Slovenije za kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, se
uporabljajo določbe XII. poglavja kazenskega zakona SFRJ s tem, da se omejijo
na kazensko zakonodajo Republike Slovenije in na državljanstvo Republike
Slovenije, ter da se za kazniva dejanja, storjena v tujini, štejejo kazniva
dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.
21. člen
Izvršni svet skrbi za izvrševanje tega
zakona in v okviru svojih pristojnosti sprejema akte in ukrepe, ki so potrebni
za njegovo izvrševanje, ter o tem poroča Skupščini Republike Slovenije najmanj
vsake tri mesece.
22. člen
Ne glede na 74. člen zakona o zunanjih
zadevah, 39. člen zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave
ter 18: člen zakona o cenah, začno ti zakoni veljati z dnem uveljavitve tega
zakona.
22.a člen
Republika Slovenija, Agencija Republike
Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in banke iz tega ustavnega zakona bodo
urejale obveznosti in izvajale ukrepe, ki jih določa ta ustavni zakon.
22.b člen
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in
Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima
bankama, ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor
obdržita:
-       
celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po NFS
in druge potencialne obveznosti iz razmerij do NBJ in nekdanje SFRJ za tisti
del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ,
-       
ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov,
-       
celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih
knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega
ustavnega zakona,
-       
obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je
dala jamstvo nekdanja SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih
republik nekdanje SFRJ,
-       
pripadajoče terjatve iz teh naslovov.
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdrži
odnos do sedanjih podružnic in hčere Ljubljanske banke d.d. s sedeži v drugih
republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezni delež
terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog.
22.c člen
Pristojno sodišče vpiše po uradni
dolžnosti:
-       
Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot lastnika
in upravo Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 3, in Kreditne banke
Maribor d.d., Ljubljana, Trg republike 3,
-       
upravljanje s preostankom premoženja kot njun poslovni predmet.
22.č člen
Z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona se
ustanovita novi banki.
Firmi novih bank sta:
-       
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2,
-       
Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4.
Ustanovitelj novih bank je Agencija
Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Predmet poslovanja novih bank so posli iz
2. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93).
Novi banki imata status bank v sanaciji.
Vodita ju začasni upravi, imenovani z odločbama Agencije Republike Slovenije za
sanacijo bank in hranilnic.
Upravi novih bank morata sprejeti zaključni
bilanci bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona po stanju na dan uveljavitve
tega ustavnega zakona. V teh bilancah so izkazane obveznosti do NBJ in
obveznosti do tujih upnikov iz naslova odnosov s subjekti iz nekdanje SFRJ, kot
tudi ustrezno premoženje.
Upravi novih bank morata izdelati tudi
otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona.
Zaključni in otvoritveni bilanci iz šestega
in sedmega odstavka tega člena mora najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega
ustavnega zakona pregledati revizorska hiša in jih potrditi upravni odbor
Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Novi banki postaneta z dnem ustanovitve
lastnici vseh dobroimetij na računih v tujini.
Plačila, ki so na dan uveljavitve tega
ustavnega zakona na poti, se upoštevajo v premoženjskem stanju bilanc novih
bank.
Novi banki začneta s poslovanjem naslednji
dan po ustanovitvi.
Agencija Republike Slovenije za sanacijo
bank in hranilnic ostane lastnik bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona in
postane lastnik novih bank po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona.
Agenciji Republike Slovenije za sanacijo
bank in hranilnic se z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona vrnejo obveznice,
izdane bankam v sanaciji v zameno za terjatve, ki se po določbah tega ustavnega
zakona ne prenesejo na novi banki. Vrnjene obveznice Agencije Republike
Slovenije za sanacijo bank in hranilnic prenese na novi banki kot vplačilo
kapitala.
Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti
novi banki v sodni register po stanju in na dan uveljavitve tega ustavnega
zakona.
Po zaključeni sanaciji banki iz tega člena
nadaljujeta poslovanje po predpisih o bankah.
22.d člen
Novi banki prevzameta vso ostalo aktivo,
vključno s preostankom terjatev in obveznosti bank iz 22.b člena tega ustavnega
zakona.
Novi banki iz prejšnjega odstavka
prevzameta tudi:
-       
delež terjatev do NBJ iz naslova izplačanih deviznih vlog varčevalcem v
Republiki Sloveniji,
-       
delež potencialne obveznosti do tujih upnikov po NFS za končne
koristnike s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v skladu s sporazumom s tujimi
komercialnimi bankami postane neposredna obveznost novih bank.
22.e člen
Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena
tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenija v skladu z določbami
novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novimi bilateralnimi
sporazumi s članicami Pariškega kluba, ko bodo sklenjeni in ratificirani v
Državnem zboru Republike Slovenije.
22.f člen
Republika Slovenija in novi banki ne
priznavajo dolga tujim upnikom, za katere veljajo sankcije Organizacije
združenih narodov v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 in
820/1993.
Tudi v primeru ukinitve sankcij OZN iz
prejšnjega odstavka oziroma do sklenitve in ratifikacije celovitega ali delnega
sporazuma o pravnem nasledstvu nekdanje SFRJ, oziroma sporazuma s tujimi
upniki, nobeno uveljavljanje terjatev in noben pravni ali drug začet postopek,
usmerjen na zaseg premoženja bank ne more imeti nobenih pravnih posledic in ga
sodišča Republike Slovenije ne bodo priznavala.
22.g člen
Medsebojna pravna razmerja med bankami s
sedežem v Republiki Sloveniji, ki izhajajo iz NFS, se v celoti prenesejo na
novi banki.
Pravna razmerja z varčevalci, za katere sta
v skladu z 19. členom tega ustavnega zakona prevzeli jamstvo Banka Slovenije
oziroma Republika Slovenija, kot tudi pravna razmerja z ostalimi subjekti, ki
izhajajo iz prenešenega dela poslovanja novih bank,
ostanejo nespremenjena.
Novi banki zagotavljata tekoče in nemoteno
poslovanje s svojimi varčevalci in ostalimi komitenti.
22.h člen
Upniki bank iz 22.b člena tega ustavnega
zakona in stečajni upravitelj ne morejo spodbijati pravnih dejanj po 125. do
130. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS,
št. 67/93).
Ne glede na določbe 30. člena zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic
(Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) velja za stečajni postopek bank iz 22.b
člena tega ustavnega zakona naslednji vrstni red:
1.     
terjatve iz bančnih vlog, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenije
ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah;
2.     
terjatve Republike Slovenije, njenih agencij, organov in organizacij ter
Banke Slovenije;
3.     
terjatve upnikov, ki niso lastniki banke;
4.     
terjatve lastnikov banke.
Ob zmanjšanju osnovnega kapitala bank iz
22.b člena tega ustavnega zakona se ne uporabljajo določbe 347. do 358. člena
zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94).
Za novi banki se ne uporabljajo določbe 9.
člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93).
Za statut nove banke ne velja obličnost po
prvem odstavku 184. člena zakona o gospodarskih družbah.

Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne
listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 1/91-I)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»23. člen
Ta zakon začne veljati z razglasitvijo.«.

Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona
za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94-I)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta ustavni zakon
začne veljati z razglasitvijo.«.