Kriteriji, ki določajo, kdaj oseba velja za cepljeno proti SARS-CoV-2, kar ji omogoča dostop do določenih storitev (brez negativnega testa), ne odražajo ugotovitev stroke o stopnjah zaščite pri posameznih cepivih in so posledično diskriminatorni.
Strokovna literatura navaja ugotovitve, da tako vektorska kot tudi mRNA cepiva, ki se uporabljajo pri nas, nudijo znatno stopnjo zaščite že po določenem času po prvem odmerku. Cepivi mRNA torej pri tem nista nobena izjema. Glede na to ni upravičeno, da je npr. osebi, ki se cepi z vektorskim cepivom, priznan status cepljenega 14 oz. 21 dni po prvem odmerku, pri mRNA cepivih pa 7 oz. 14 dni po drugem odmerku. V skrajnem primeru (Janssen/Moderna) to pomeni najmanj 1 mesec razlike, kar ni zanemarljivo, strokovna podlaga za tako razlikovanje pa je vprašljiva.
Predlagam, da pristojni (strokovna skupina, vlada) preverijo aktualne strokovne ugotovitve glede časovnih intervalov in stopnjah zaščite posameznih cepiv in ustrezno prilagodijo kriterije v sistemu PCT. Mogoče bi bil smiseln preprost enoten kriterij 21 dni po prvem odmerku za vsa cepiva.