Primer:
- Aleš posodi 1.700 EUR Marku. Marko je navedel razlog: nimam službe, nimam denarja, morda dobim odškodnino. Marko ves čas podaljšuje čas vračanja. Ne javlja se na gsm ali pa je nesramen.
 
Zakon:
- Marko denar vzame. Vrne pa ga ne. Zakaj to za tožilstvo NI goljufija? Ker je Marko toliko pameten, in izkorišča zakon: navajal je samo razloge, katere zakon (nimam službe in za to ne morem vrniti - ampak ko službo dobiš - lahko vrneš) predvideva kot razlog, zakaj nekdo ne more vrniti denarja.
 
Tožilstvo bi moralo imeti zakon: dokler nima prihodka - službe, prav - ne more vrniti. Ko službo dobi, mora pričeti z obročnim plačevanjem. Sicer je to goljufija.
 
Po trenutnem zakonu tega NI!
 
Proces:
- tožilstvo takšno ovadbo ne ovrednoti kot goljufijo (čeprav ljudje to izkoriščajo in bi za to bilo potrebno dodati pogoj - ob prvem uradnem ali znanem prihodku mora dolžnik vrniti upravičencu vsaj absolutno večji obrok (5 ali 10 EUR ne more biti obrok).
 
- po zavrženju ovadbe mora posojilodajalec tožiti. Sodišče poda predlog poravnave. Dolžnik se poravna (KER ŽE VNAPREJ VE, DA BO DELAL TAKO, DA V DOBI 10 LET NE BO PRIKAZOVAL VEČ KOT PA ZAKONSKO MINIMALNEGA PRIHODKA).
 
- dolžnik in posojilodajalec imata sklenjeno poravnavo. In dolžnik PO SKLENJENI PORAVNAVI POSOJILODAJALCU ZAPIŠE "kaj boš pa sedaj. Tega denarja ne boš nikoli videl, ker izvršitelj ne bo imel kaj vzet, čez 10 let pa terjatev zastara".
 
TO DEJANJE BI SODIŠČE MORALO TAKOJ PREPOZNATI KOT GOLJUFIJO IN PORAVNAVO RAZVELJAVITI
- v današnjem sistemu pa sodišče tu ne more ničesar. Čeprav mu je ta podatek znan, dejanja ne more spremeniti v kategorijo goljufija in tako pričeti kazenski postopek ali pa postopek vrniti organu Policija, da kazenski postopek s sumom goljufije začne.
 
TO JE LUKNJA. IN MISLIM, DA BI JO BILO POTREBNO ODPRAVITI!!!!