Prvi del TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem zakonom se uvaja in ureja obvezno starostno zavarovanje kmetov ter določajo načela za razširjeno starostno zavarovanje kmetov. 2. člen Z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov se določa minimalni krog kmetov-upravičencev in se le-tem zagotavlja minimalna pokojnina za starost (v nadaljnjem besedilu: starostna pokojnina). 3. člen Z razširjenim starostnim zavarovanjem kmetov se lahko določi širši krog pravic, kot jih zagotavlja obvezno zavarovanje oziroma se vanj vključi tudi osebe, ki niso zajete z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov (v nadaljnjem besedilu: razširjeno zavarovanje). 4. člen Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi po načelih samoupravnega sporazumevanja. Razširjeno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov, ki s svojimi prispevki v celoti zagotavljajo sredstva, potrebna za kritje stroškov tega zavarovanja, ugotovljenih po zavarovalnih izračunih. 5. člen Starostno zavarovanje kmetov se organizira in izvaja po načelu samoupravljanja kmetov-zavarovancev v Samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena. 6. člen Za uresničevanje solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi pri zagotavljanju obveznega starostnega zavarovanja kmetov Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sodelujeta pri izvajanju naslednjih skupnih nalog: -        priprava predloga programa dejavnosti Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, -        priprava predloga solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi, -        predložitev predlogov iz prejšnjih alinei v obravnavanje kmetom, delavcem in drugim delovnim ljudem. 7. člen Združeni kmet, ki ima po predpisih o združevanju kmetov pravico do zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu kot delavec v organizaciji združenega dela, če dosega z združevanjem dela in sredstev in iz drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca in plačuje za to zavarovanje ustrezni prispevek, ima pravico do izbire, da se zavaruje v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju ali v starostnem zavarovanju kmetov po tem zakonu. 8. člen Ta zakon ureja za kmete-borce NOV (v nadaljnjem besedilu: kmet-borec NOV) in španske borce poleg pravice do starostne pokojnine tudi pravico do varstvenega dodatka. Za kmeta-borca NOV po tem zakonu se šteje kmet, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati v narodno-osvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 oziroma, 13. oktobrom 1943 in mu je čas od tedaj do 15. maja 1945 priznan v dvojnem trajanju. 9. člen Posameznemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu; kmetija) pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina. 10. člen Kmetje se obvezno zavarujejo za pravico do starostne pokojnine po določbah tega zakona in določbah splošnih aktov skupnosti. 11. člen V skupnosti kmetje-zavarovanci samostojno določajo v mejah zakona pravice in obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti. Kmetje-zavarovanci v skupnosti urejajo medsebojna razmerja na samoupravnih osnovah ter določajo take oblike organizacije in odločanja, ki omogočajo na smotern način kar najneposrednejšo udeležbo kmetov-zavarovancev pri zagotavljanju in izvajanju starostnega zavarovanja ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev tega zavarovanja. 12. člen Kmetje-zavarovanci uveljavljajo pravice iz starostnega zavarovanja kmetov v breme skupnosti na način, kot to določajo ta zakon in splošni akti skupnosti. 13. člen Če pridobi kmet-zavarovanec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih in sicer tisto, ki jo sam izbere. Določba prejšnjega odstavka ne velja pri pravici do pokojnine, ki jo kmet-zavarovanec pridobi izključno pri tujem nosilcu zavarovanja. 14. člen Pravica do starostne pokojnine po tem zakonu je osebna in neodtujljiva pravica, ki je ni mogoče dedovati in ne more zastarati. Nihče ne sme vzeti, zmanjšati ali omejiti pravic, ki jih ima kdo po tem zakonu oziroma po splošnem aktu skupnosti. Pravice iz starostnega zavarovanja kmetov lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa ta zakon; pravice kmetov, ki izhajajo iz splošnega akta skupnosti, pa lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa splošni akt skupnosti. 15. člen Denarni prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, ki so že zapadli v plačilo, ali so do smrti upravičenca do pokojnine ostali neizplačani, se lahko podedujejo. Drugi del OBVEZNO STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV I. PRAVICE IN POGOJI ZA NJIHOVO UVELJAVLJANJE 16. člen Pravica do starostne pokojnine se zagotavlja osebam, ki so kmetje-zavarovanci po tem zakonu ter osebam, ki so z njimi izenačene. 17. člen Za starostno pokojnino so zavarovanje osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Šteje se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba: -        ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega davka, in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke; -        ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske organizacije združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnost delavca v združenem delu; -        ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci). Za zavarovanca po prejšnjem odstavku tega člena se ne šteje tisti, ki se sicer ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa ima pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova in tudi ne njegovi družinski ali gospodinjski člani. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka kmet-borec NOV, ki je socialno ogrožen, lahko uveljavlja lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena tudi v primeru, če je član njegove družine oziroma njegovega gospodinjstva zavarovan v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tuji državljani so pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavarovani le, če imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije. Za zavarovanca se šteje tudi zakonec zavarovanca iz prvega odstavka. Z zavarovancem je glede pravice do starostne pokojnine izenačena (16. člen) tudi oseba, ki je pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima ob uveljavitvi tega zakona lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena. 18. člen Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec (prvi in peti odstavek 17. člena), ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1.      da ima do dneva uveljavljanja pravice do pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca; 2.      da je v zadnjih dvajsetih letih pred uveljavljanjem pravice do pokojnine opravljal najmanj 10 let kmetijsko dejavnost v smislu prvega odstavka 17. člena tega zakona; kmetu-borcu se v dobo 10 let všteva čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni v priznanem trajanju; 3.      da je dopolnil 65 let, kmet-borec NOV pa 60 let; 4.      da ob uveljavljanju pravice do pokojnine izroči kmetijo osebi, ki postane s prevzemom kmetije zavarovanec v smislu 17. člena tega zakona. Zavarovanec pa lahko uveljavlja starostno pokojnino tudi v primeru -  če deloma ali v celoti odtuji oziroma izroči kmetijo prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca po tem zakonu (delavec, organizacija združenega dela, občina ipd.) pa se leta zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona; -  če ne izroči kmetije, vendar se on sam ali kdo drug namesto njega zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona. Če zavarovanec pred dopolnitvijo predpisane starosti (3. točka prejšnjega odstavka) izroči kmetijo osebi, ki s prevzemom kmetije postane zavarovanec po tem zakonu, lahko ob dopolnitvi predpisane starosti uveljavlja pravico do starostne pokojnine pod pogojem, da tudi po izročitvi kmetije ostane zavarovan v zdravstvenem zavarovanju kmetov (čakalna doba) isto velja v primeru, če zavarovanec izroči kmetijo osebi, ki že ima lastnost zavarovanca po prvem odstavku 17. člena tega zakona, pa se le-ta zaveže plačevati prispevek v višini, kot bi ga plačeval izročitelj kmetije, če bi bil sam zavezanec prispevka. Zakonec zavarovanca (peti odstavek 17. člena), ki ni lastnik ali solastnik kmetije; pridobi pravico do starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Ta zakonec zadrži lastnost zavarovanca in lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine tudi v primeru iz prejšnjega odstavka, ali če je zakonec-zavarovanec umrl pred njim. Osebi, ki je delala na kmetiji in živela z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter se preživljala izključno z dohodkom od kmetijske dejavnosti in, ki ob smrti zavarovanca ali še za časa njegovega življenja prevzame njegovo kmetijo, se v dobo po 1. in 2. točki prvega odstavka všteje tudi čas, ko je pred prevzemom delala na kmetiji in bila zavarovana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 19. člen Pravico do starostne pokojnine ima oseba, izenačena z zavarovancem (šesti odstavek 17. člena), če izpolnjuje naslednje pogoje: 1.      da jo je prevzemnik kmetije dolžan preživljati; 2.      da je ob uveljavljanju pravice do pokojnine dopolnila predpisano starost (3. točka prvega odstavka 18. člena). 20. člen Če zavarovanec izgubi zaradi razlastitve zemljišča lastnost zavarovanca-kmeta po tem zakonu, mu mora organ, ki tak ukrep sprejme, zagotoviti uživanje pokojnine ali nadomestilo za izgubljeno pravico, kolikor mu ni na drug način zagotovljena socialna varnost. 21. člen Starostna pokojnina znaša 30 % mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in drugimi samoupravnimi sporazumi se lahko določi višji odstotek ali višji znesek pokojnine. 22. člen Po smrti osebe, izenačene z zavarovancem (šesti odstavek 17. člena), ima njegov zakonec pravica do družinske pokojnine, ko dopolni predpisano starost (3. točka prvega odstavka 18. člena): 1.      če je bil umrli zakonec ob smrti uživalec starostne pokojnine po tem zakonu ali, 2.      če je umrli zakonec ob smrti izpolnjeval pogoj iz 1. točke 19. člena tega zakona. Pravico do družinske pokojnine ima tudi zakonec osebe, katere kmetijo je po sklepu zapuščinske razprave po tej osebi prevzel dedič ali jo je pozneje prevzel nekdo, ki je zavarovanec po tem zakonu in je zakonca umrlega dolžan preživljati. Osebe iz prejšnjih dveh odstavkov so upravičene do družinske pokojnine, ne glede na to, v kakšnem sorodstvenem razmerju so z zavarovancem, in ne glede na to, kdaj je umrl njihov zakonec. 23. člen Zakonec zavarovanca (četrti odstavek 17. člena), oseba iz drugega in tretjega odstavka 18. člena, oseba iz 19. in 22. člena tega zakona lahko uveljavi pravico do pokojnine le, če ima lastnik kmetije v času, ko ta oseba uveljavlja pravico do pokojnine, lastnost zavarovanca iz prvega odstavka 17. člena tega zakona. 24. člen Pogoj izročitve kmetije oziroma obveznost plačevanja prispevka (4. točka prvega odstavka 18. člena) velja tudi za zavarovanca-zakonca (četrti odstavek 17. člena), ki uveljavlja pravico do starostne pokojnine, če je ob uveljavljanju pravice lastnik ali solastnik kmetije. 25. člen Znesek družinske pokojnine je enak znesku starostne pokojnine. 26. člen Če je več oseb, ki imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine, iz iste kmetije hkrati upravičenih do pokojnine po tem zakonu, se v skladu z načelom, da pripada posamezni kmetiji le ena pokojnina, le-ta razdeli med vse upravičence po enakih delih, če se upravičenci ne sporazumejo drugače. II. FINANCIRANJE 27. člen Del sredstev, potrebnih za kritje izplačevanja pokojnin in stroškov obveznega starostnega zavarovanja kmetov, zagotavljajo kmetje-zavarovanci po merilih, v obsegu in na način, kot to določajo splošni akti skupnosti v skladu z zakonom. 28. člen Sredstva za solidarnostno udeležbo zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje na podlagi programa dejavnosti skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, v katerem določijo tudi poseg te udeležbe, in drugimi samoupravnimi sporazumi. Delavci in drugi delovni ljudje plačujejo za uresničevanje te solidarnostne udeležbe prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Če samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeleženčev in sredstva za izvedbo programa skupnosti niso zagotovljena, lahko Skupščina SR Slovenije enakopravno s skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije določi obseg solidarnostne udeležbe in stopnje prispevka za vse delavce in druge delovne ljudi ali pa le za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti. 1. Odmerjanje obveznosti kmetov-zavarovancev 29. člen Zavarovanci po prvem odstavku 17. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec prispevka — zavarovanec) prispevajo h kritju stroškov s tem, da plačujejo prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Evidenco o zavezancih prispevka — zavarovancih po prejšnjem odstavku tega člena vodijo pristojne zdravstvene skupnosti. Zavezanec prispevka — zavarovanec po tem členu je tudi uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi pravice do pokojnine ne izroči kmetije (4. točka prvega odstavka 18. člena). Skupnost o vsakem takem primeru obvesti pristojno zdravstveno skupnost. 30. člen Če zavarovanec po prvem odstavku 17. člena tega zakona ob uveljavitvi pravice do pokojnine ali pozneje med uživanjem pokojnine, kmetijo odtuji oziroma izroči prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca (1. alinea 4. točke prvega odstavka 18. člena), je prevzemnik (v nadaljnjem besedilu: zavezanec prispevka — nezavarovanec) dolžan plačevati prispevek po merilih in v obsegu, kot to določa ta zakon. Za zavezanca prispevka — nezavarovanca se šteje tudi kmet, ki mu je prenehala lastnost zavarovanca po tem zakonu in je kmetijo obdržal, če je kdo na temelju te kmetije upravičen uveljaviti in uživati pokojnino po tem zakonu. Občinski davčni organ obvesti pristojno zdravstveno skupnost o vsakem prenosu nepremičnin po prejšnjih dveh odstavkih v 15 dneh po odmeri prenosnih davščin. Pristojna zdravstvena skupnost vodi ločeno evidenco o teh zavezancih prispevka — nezavarovancih. Obveznost zavezanca prispevka — nezavarovanca po prvem odstavku tega člena obstaja vse dotlej, dokler kdo uživa pokojnino po tem zakonu na temelju prevzete kmetije. Če ta zavezanec prispevka — nezavarovanec kmetijo ali njen del odtuji, preide obveznost na novega prevzemnika kmetije oziroma njenega dela. Na zahtevo organa, ki odloča o pravici do pokojnine po tem zakonu, pristojno zemljiško-knjižno sodišče to obveznost vknjiži na zavezančevo prevzeto nepremičnino. Zavezanec prispevka nezavarovanec po določbah tega člena je tudi oseba, ki se namesto zavarovanca zaveže plačevati prispevek (2. alinea 4. točke prvega odstavka 18. člena). Skupnost o vsakem takem primeru obvesti medobčinsko zdravstveno skupnost. Družbena pravna oseba, ki pridobi kmetijsko zemljišče od kmeta-zavarovanca po določbah zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 16/79), ne plača prispevka po prvem odstavku tega člena. 31. člen Če zemljiške preide od kmeta-zavarovanca po tem zakonu po posameznih parcelah ali delih parcel v last pravne ali fizične osebe, ki nima lastnosti zavarovanca po tem zakonu, je novi lastnik, parcele ali dela parcele dolžan plačati skladu obveznega starostnega zavarovanja kmetov ob prenosu lastninske pravice prispevek v višini trikratnega zneska katastrskega dohodka od tega zemljišča. Višino prispevka ugotovi občinski davčni organ hkrati z odmero prenosnih davščin. Zemljiško-knjižni prenos lastnine ni dovolj brez dokaza o plačanem prispevku iz prejšnjega odstavka. Skupnost vodi ločen razvid o plačanih prispevkih po prvem odstavku tega člena po območjih občin, kjer je prebivališče bivšega lastnika. Družbena pravna oseba, ki pridobi kmetijsko zemljišče od kmeta-zavarovanca po določbah zakona o preživninskem varstvu kmetov, ne plača prispevka po prvem odstavku tega člena, 32. člen Prispevek (29. in 30. člena), mora biti v enem delu določen v odstotku od odmerne osnove, če skupnost ne določi, da se prispevek v celoti plačuje v odstotku od odmerne osnove. 33. člen Odmerno osnovo pri zavezancih prispevka-zavarovancih (29. člen) sestavljajo: -        katastrski dohodek in dohodek iz gozda; -        vsi drugi dohodki zavarovanca in tistih članov njegovega gospodinjstva, ki so upravičeni do pokojnine po tem zakonu. Odmerno osnovo pri zavezancih prispevka-nezavarovancih (30. člen) sestavljajo: -        letni katastrski dohodek in dohodek iz gozda prevzete kmetije oziroma njenega dela; -        dohodki, ki izvirajo iz drugih dejavnosti kmetijskega gospodarstva, dokler se te opravljajo. Zavezanci vlagajo napovedi o dohodkih iz 2. alinee drugega odstavka in 2. alinee tretjega odstavka tega člena. Če odmerna osnova vsebuje poleg katastrskega dohodka in dohodka iz gozda tudi druge dohodke, se drugi dohodki vštevajo le v višini ene četrtine v odmerno osnovo. Republiški sekretariat za finance izda podrobna navodila za ugotavljanje dohodkov po tem členu. 34. člen Prispevek zavarovancev (29. člen) in prevzemnikov kmetij (30. člen) se določi v letnem znesku ter se plačuje v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh od dneva zapadlosti. Dokler ni izvršena odmera prispevka za tekoče leto so zavarovanci dolžni plačevati akontacije v ustreznem razmerju z odmerjenim prispevkom iz preteklega leta. Skupnost lahko določi za posamezne kategorije zavarovancev (npr. za zavarovance s sezonskim dohodkom) drugačne roke zapadlosti in drugačen način plačevanja prispevka. 35. člen Osnove in merila za odmero prispevka, način odmerjanja in plačevanja prispevka določi skupnost. 36. člen Združeni kmet, ki je starostno zavarovan po predpisih o pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju (7. člen), ne plačuje prispevka zavarovancev po tem zakonu, razen če kdo na temelju njegove kmetije uživa pokojnino po tem zakonu, dokler se mu taka pokojnina izplačuje. 37. člen Organe, razloge, merila in postopek za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevka kmetu-zavarovancu določa skupnost. Ko skupnost določa razloge in merila po prejšnjem odstavku, upošteva socialno ogroženost kmetov-borcev NOV tako, da zmanjšanje, oprostitev in odpis prispevka pomeni pomembno razbremenitev kmeta borca NOV do skupnosti iz naslova prispevka. 38. člen Skupnost ima do — zavezanca prispevka — zavarovanca terjatev za zmanjšani, oproščeni oziroma od pisani prispevek. Pristojno zemljiško-knjižno sodišče vknjiži na predlog skupnosti njeno zastavno pravico za terjatev iz prejšnjega odstavka tega člena na zavarovančevih nepremičninah, prav tako vknjiži zastavno pravico za prispevke s pripadki, za katere je zavarovanec v zaostanku s plačilom več kot eno leto. Tretji del VARSTVENI DODATEK KMETOM-BORCEM NOV 39. člen Kmet-borec NOV pridobi pravico do varstvenega dodatka (8. člen), ko pridobi pravico do starostne pokojnine po tem zakonu, če je socialno ogrožen. Če sta oba zakonca kmeta borca NOV, pridobi vsak pravica do svojega varstvenega dodatka, ko pridobi pravico do starostne pokojnine po tem zakonu, če sta zakonca socialno ogrožena. Pogoje in kriterije za socialno ogroženost kmeta-borca NOV določa Skupnost socialnega varstva Slovenije. Pri določanju kriterijev se upošteva samo dohodek obeh zakoncev (skupni dohodek). Skupni dohodek, kamor spadata tudi starostna pokojnina in varstveni dodatek po tem zakonu, ki ju prejema kmet-borec NOV ali njegov zakonec, se deli po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so popolnoma nezmožni za delo oziroma nezmožni za pridobivanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kadar se med dohodke všteva katastrski dohodek, se kot dohodek vzame 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. 40. člen Pravica do, varstvenega dodatka se priznava na zahtevo upravičenca. O zahtevkih za priznanje pravice do varstvenega dodatka odloča koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV občinske skupnosti socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: koordinacijski odbor). Koordinacijski odbor določa, tudi znesek (višino) varstvenega dodatka glede na stopnjo socialne ogroženosti kmeta-borca NOV, pri čemer najvišji znesek varstvenega dodatka ne more presegati razlike med vsakokratnim mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev in starostno pokojnino po tem zakonu. Če sta oba zakonca upravičena do starostne pokojnine, se kot starostna pokojnina enega zakonca vzame znesek, ki mu pripada po 26. členu tega zakona. Po prejšnjem odstavku določeni znesek varstvenega dodatka se vsako leto povečuje v istem razmerju, v katerem se povečuje razlika med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov in starostno pokojnino po tem zakonu, če koordinacijski odbor glede na spremembe v stanju socialne ogroženosti kmeta-borca NOV ne določi novega zneska varstvenega dodatka. Tako, povečani znesek varstvenega dodatka in znesek starostne pokojnine skupaj ne moreta presegati mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Varstveni dodatek izplačuje hkrati s starostno pokojnino organ, ki izplačuje to pokojnino. 41. člen Upravičenec svojo zahtevo vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnem za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). Izvid in mnenje o delovni zmožnosti upravičenca in njegovi zmožnosti za pridobivanje daje invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 42. člen Upravni organ po uradni dolžnosti preskrbi listine in druga dokazila, s katerimi se dokazujejo dejstva ali stanja, potrebna za odločitev o priznanju pravice do varstvenega dodatka in za določitev njegove višine ter celotno gradivo predloži koordinacijskemu odboru. Po odločitvi koordinacijskega odbora pripravi upravni organ osnutek odločbe. 43. člen Odločbo o zahtevku izda koordinacijski odbor. Zoper to odločbo upravičenec lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. 44. člen Zakonec kmeta-borca NOV, tudi če sam ni borec NOV, ima po njegovi smrti pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti. V primeru socialne ogroženosti ima pravico tudi do varstvenega dodatka. O pravici do varstvenega dodatka po tem členu in njegovi višini odloča organ iz 40. člena tega zakona. 45. člen Kmetu-borcu NOV, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 18. člena tega zakona in ki je socialno ogrožen, lahko posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. in 41. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76 in 58/76), ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Posebna komisija lahko zakoncu kmeta-borca NOV, ki je tudi sam kmet-borec NOV, ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če je pridobitno nezmožen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakoncu kmeta-borca NOV, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino po prejšnjem odstavku, pa te pokojnine ni uveljavil, lahko posebna komisija iz prejšnjega odstavka, ne glede na starost izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovne zmožnosti, če je socialno ogrožen. Če je kmetu-borcu NOV oziroma njegovemu zakoncu priznana izjemna pokojnina po prejšnjih odstavkih tega člena, mu pripada tudi pravica do varstvenega dodatka po tem zakonu, če izpolnjuje pogoje zanj. 46. člen SR Slovenija zagotovi skupnosti kritje vseh izdatkov, ki jih ima skupnost zaradi posebnih ugodnosti priznanih s tem zakonom kmetom-borcem NOV glede pravice do starostne pokojnine in do varstvenega dodatka. Četrti del RAZŠIRJENO ZAVAROVANJE 47. člen Razširjeno zavarovanje uvede skupnost s splošnim aktom, pri čemer lahko v okviru tega zavarovanja zlasti: -        razširi krog upravičencev do starostne pokojnine tudi na osebe, ki niso zajete z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov, vendar imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov; -        določi višino pokojnine za posamezne oblike oziroma primere razširjenega starostnega zavarovanja; -        uvede pravico do invalidske pokojnine ter določi njeno višino. 48. člen Z aktom skupnosti, s katerim se uvaja razširjeno zavarovanje, se določi: -        primere, za katere se uvede to zavarovanje; -        pravice, ki se zagotavljajo za posamezne zavarovane primere; -        pogoje za pridobitev teh pravic; -        obveznosti zavarovancev iz tega zavarovanja; -        način pristopa posameznih zavarovancev k razširjenemu zavarovanju. 49. člen Sredstva za kritje stroškov razširjenega zavarovanja zagotavljajo zavarovanci s svojimi prispevki. 50. člen Pri določanju obsega razširjenega zavarovanja upošteva skupnost zahteve zavarovancev in njihovo ekonomsko zmogljivost tako, da dohodki zavarovanja, ustvarjeni z njihovim prispevkom, zagotavljajo kritje stroškov, predvidenih z zavarovalnimi izračuni. 51. člen Sredstva razširjenega starostnega zavarovanja tvorijo poseben sklad; ta sredstva se vodijo ločeno od sklada obveznega starostnega zavarovanja. Peti del ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 52. člen Skupnost je samoupravna interesna skupnost zavarovancev na območju SR Slovenije, v kateri zavarovanci zagotavljajo, urejajo in izvajajo starostno zavarovanje kmetov. Skupnost je pravna oseba. 53. člen Skupnost se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi povezuje v skupnost socialnega varstva v skladu z zakonom. 54. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, sestavljena po delegatskem načelu. Postopek za izvolitev delegatov in sestavo skupščine ter drugih organov skupnosti in njihove naloge se določajo s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom. 55. člen Skupnost ima statut. Preden skupščina skupnosti sprejme statut, mora dati predlog statuta v izjavo zavarovancem ter sklepati o njihovih predlogih in pripombah k predlogu statuta kot tudi o predlogih in pripombah organizacij združenega dela s področja kmetijstva ter družbenopolitičnih skupnosti. Statut skupnosti začne veljati, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije. 56. člen Zakonitosti dela skupnosti nadzoruje pristojni republiški upravni organ. 57. člen Če ima skupnost svojo strokovno službo, imenuje vodjo te službe skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije. 58. člen Postopek za uveljavljanje pravic do starostnega zavarovanja kmetov in pravic iz tega zavarovanja v skupnosti določijo zavarovanci, s samoupravnim splošnim aktom skupnosti. Zavarovanci uveljavljajo, sodno varstvo pravic do starostnega zavarovanja kmetov in pravic iz tega zavarovanja pred posebnim sodiščem združenega dela. 59. člen Če zavarovanec ni zadovoljen z dokončnim samoupravnim posamičnim aktom skupnosti ali skupnost ne izda akta v določenem roku, lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem združenega dela iz 43. člena tega zakona. POSEBNA DOLOČBA 60. člen Kmet-borec NOV to svojo lastnost dokazuje z odločbo, izdano po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Kmetje-borci NOV, ki takšne odločbe nimajo vlagajo zahteve za ugotovitev statusa borca NOV pri organu, ki odloča o pravici do pokojnine oziroma varstvenega dodatka po tem zakonu. Organ o zahtevi odloči, ko dobi predhodno mnenje organizacije Zveze, združenj borcev NOV. Odločba tega organa ima pravni učinek samo za uveljavljanje pravic po tem zakonu. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 66. člen Upravičenci do starostne pokojnine kmetov po določbah drugega dela tega zakona lahko uveljavljajo pravico do starostne pokojnine: od 1. januarja 1973 - če so dopolnili starost 75 let oziroma kmetje-borci 70 let; od 1. januarja 1974 - če so dopolnili starost 70 let oziroma kmetje-borci 65 let; od 1. januarja 1975 - vsi ostali upravičenci. 67. člen Kmetje-borci stari nad 60 let, ki so upravičeni do varstvenega dodatka po tem zakonu, lahko uveljavljajo pravico do starostne pokojnine po 1. januarju 1973 ne glede na določbo 66. člena tega zakona. 68. člen Kmet-borec NOV to svojo lastnost dokazuje z odločbo, izdano po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Kmetje-borci NOV, ki takšne odločbe nimajo, vlagajo zahteve za ugotovitev statusa borca NOV pri organu, ki odloča o pravici do pokojnine oziroma varstvenega dodatka po tem zakonu. Organ o zahtevi odloči, ko dobi predhodno mnenje organizacije ZB NOV. Odločba tega organa ima pravni učinek samo za uveljavljanje pravic po tem zakonu. 69. člen Zavarovanci in družbenopolitične skupnosti morajo v letu 1972 zagotoviti toliko sredstev, kolikor jih je potrebnih za uveljavitev pravic zavarovancev po tem zakonu za leto 1973 in sicer tako, da zavarovanci in družbenopolitične skupnosti prispevajo vsak polovico potrebnih sredstev. Republika in občina zagotovijo potrebna sredstva v razmerju, ki ga določa ta zakon (47. do 49. člen). Isto velja tudi za kritje izdatkov za uveljavljanje pravic kmetov-borcev (56. člen). 70. člen Skupnost je dolžna v letu 1972 sprejeti finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada obveznega starostnega zavarovanja kmetov za leto 1973 in finančni načrt za obdobje od 1973. do 1975. leta. V teh finančnih načrtih se predvidi tudi način pokrivanja izdatkov oziroma udeležbo posameznih financerjev, upoštevajoč načelo, da kmetje-zavarovanci in družbenopolitične skupnosti prispevajo vsak polovico. Skupščina SR Slovenije daje soglasje k finančnima načrtoma iz prejšnjega odstavka. 71. člen V letu 1972 se postopek za odmero prispevkov in ugotovitev dolžnih zneskov po členih 38. do 41. tega zakona opravi tako, da je končan najkasneje do 30. junija 1972. Ne glede na določbe 34. člena tega zakona občinske skupščine določijo za leto 1972 roke zapadlosti in način plačevanja prispevkov zavarovancev tako, da bodo prispevki plačani najkasneje do 20. januarja 1973. 72. člen Družbenopolitične skupnosti izpolnijo svoje obveznosti po določbah tega zakona za leto 1972 najkasneje do 20. januarja 1973. 73. člen Zavarovancem se v dobo po 1. in 2. točki prvega odstavka 17. člena tega zakona všteva tudi čas pred uveljavitvijo tega zakona, ko so bili zdravstveno zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 74. člen Če se izvede nov izračun katastrskega dohodka, se znesek 5.000 din iz prvega odstavka 33. člena tega zakona valorizira glede na novo izračunani katastrski dohodek; valorizacijo izvrši izvršni svet skupščine SR Slovenije. Če se zavezancu prispevka davek od kmetijstva odmerja od ugotovljenega dejanskega dohodka, se od istega dohodka odmerja tudi prispevek v odstotku (prvi odstavek 33. člena). Izvršni svet skupščine SR Slovenije določi, kateri znesek dejanskega dohodka ustreza znesku 5.000 din katastrskega dohodka iz prvega odstavka 33. člena tega zakona. 75. člen Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije določi in izpelje postopek za izvolitev začasne skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, najkasneje do 30. aprila 1972. 76. člen Začasna skupščina skupnosti sprejme začasen statut in druge začasne splošne akte najkasneje do 31. maja 1972, ne glede na določbo 64. člena tega zakona. 77. člen Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov se mora konstituirati, sprejeti statut in finančna načrta po 70. členu tega zakona najkasneje do 30. novembra 1972. 78. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 26/73) vsebuje naslednjo končno določbo: »8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.«. Zakon o spremembi zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 45/73) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1974.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 29/75) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »24. člen Dokler med skupnostjo ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organi sporazumno ne bo urejeno odmerjanje, pobiranje in izterjevanje prispevkov, odmerja, pobira in izterjuje prispevek od kmeta — zavarovanca pristojni občinski upravni organ davčne službe po dosedanjih predpisih. Za postopek pri odmeri, pobiranju in izterjavi tega prispevka in za kazni zaradi nepravočasno plačanih prispevkov veljajo ustrezni predpisi o davkih občanov. O zmanjšanju, oprostitvi in odpisu prispevka odločajo dosedanje občinske komisije po dosedanjih predpisih, če skupnost ne določi drugače. 25. člen Skupnost po treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdela obračun obveznosti med skupnostjo in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno obdobje od leta 1972 do konca leta 1975. Socialistična republika Slovenija in občine morajo v treh mesecih po prejemu obračuna iz prejšnjega odstavka tega člena zagotoviti skupnosti sredstva, potrebna za kritje njihovih obveznosti po obračunu. 26. člen Skupnost v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme nov finančni načrt za leto 1976. 27. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 14/77) vsebuje naslednjo končno določbo: »8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) zaradi preštevilčenja vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 61. člen Do uveljavitve samoupravnega splošnega akta, ki določa postopek za uveljavljanje pravic, se glede postopka za uveljavljanje pravic v skupnosti uporabljajo dosedanji predpisi. 62. člen Zavarovancem se v dobo po 1. in 2. točki prvega odstavka 18. člena tega zakona všteva tudi čas pred uveljavitvijo tega zakona, ko so bili zdravstveno zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 63. člen Dokler med skupnostjo ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organi sporazumno ne bo urejeno odmerjanje, pobiranje in izterjevanje prispevkov, odmerja, pobira in izterjuje prispevek od kmeta-zavarovanca pristojni občinski upravni organ davčne službe po dosedanjih predpisih. Za postopek pri odmeri, pobiranju in izterjavi tega. prispevka in za kazni zaradi nepravočasno plačanih prispevkov veljajo ustrezni predpisi o davkih občanov. O zmanjšanju, oprostitvi in odpisu prispevka odločajo dosedanje občinske komisije po dosedanjih predpisih, če skupnost ne določi drugače. 64. člen Skupnost izdela obračun obveznosti med skupnostjo in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno obdobje od leta 1972 do konca leta 1975. Socialistična republika Slovenija in občine morajo v treh mesecih po prejemu obračuna iz prejšnjega odstavka zagotoviti skupnosti sredstva, potrebna za kritje njihovih obveznosti po obračunu. 65. člen Dokler Skupnost socialnega varstva Slovenije ne določi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost po tem zakonu, se uporabljajo pogoji in kriteriji, določeni po dosedanjih predpisih. Do uveljavitve novega zakona o skupnostih socialnega varstva lahko pogoje in kriterije za socialno ogroženost na novo določa Skupnost socialnega varstva Slovenije skupaj s Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. 66. člen Določba tretjega odstavka 17. člena tega zakona se uporablja od 1. januarja 1975, določbi četrtega in petega odstavka 39. člena pa se uporabljata od 1. januarja 1979. Določbe členov 40. do 43. tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1981. Do tega dne dosedanji organi in po dosedanjem postopku odločajo o pravici do varstvenega dodatka in določajo njegovo višino. 67. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 191-28/78 Ljubljana, dne 26. septembra 1979.«.