I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja sistem varstva pred
požarom.
(2) Sistem varstva pred požarom obsega
organiziranje načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in
ukrepov varstva pred požarom.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenaša Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o
uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu
(UL L št. 183 z dne 29. 6. 1989) in delno
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o
storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006).
2. člen
(dejavnosti varstva pred požarom)
(1) Dejavnosti
varstva pred požarom lahko opravljajo fizične in pravne osebe, samostojni
podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če
izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Dejavnosti varstva pred požarom po
tem zakonu so raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje ukrepov
varstva pred požarom, nadziranje, požarno zavarovanje, gasilstvo, tehnični
nadzor vgrajenih sistemov požarne zaščite, dimnikarstvo, požarno varovanje premoženja
in druge.
3. člen
(javna služba)
(1) Zakon določa dejavnost, ki jo
opravljajo gasilske enote, kot obvezno javno službo.
(2) Zakon oziroma predpis samoupravne lokalne
skupnosti določa dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot
neobvezne javne službe.
(3) Naloge, organizacijo in status
gasilskih organizacij ureja poseben zakon.
4. člen
(cilji varstva pred požarom)
(1) Cilj dejavnosti in ukrepov varstva
pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in
eksplozijo (v nadaljnjem besedilu: požarom).
(2) Za uresničevanje ciljev iz
prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
1.    
načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;
2.    
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
3.    
varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;
4.    
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije
za ljudi, živali, premoženje in okolje;
5.    
vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi
varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo.
5. člen
(pojmi in njihova razlaga)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo
naslednji pomen:
1.    
Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in
času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini
in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.
2.    
Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za
posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.
3.    
Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali
poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.
4.    
Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil
človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo.
5.    
Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. S tem
zakonom zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost
ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov.
5.a  Požarna
nevarnost je stanje, ki ga opredeljuje požarna ogroženost in požarno tveganje.
6.    
Ukrepi varstva pred požarom so vsi prostorski, gradbeni, tehnološki,
tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo požarno tveganje in
zagotavljajo požarno varnost. Delijo se na preventivne in aktivne ukrepe
varstva pred požarom.
7.    
Preventivni ukrepi varstva pred požarom so vsi preventivni prostorski, gradbeni,
tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za
nastanek požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in
premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
8.    
Aktivni ukrepi varstva pred požarom so vsi tehnični in organizacijski
ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara. Med te ukrepe spadajo tudi sistemi,
naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima
in toplote ob požaru.
9.    
Sistem aktivne požarne zaščite obsega sisteme in opremo, ki so vgrajeni,
in so namenjeni za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, živali in premoženje, za
odkrivanje in gašenje požara ter za odvajanje dima in toplote ob požaru.
10.  Oprema,
naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom so vsa sredstva, naprave in
oprema, ki se uporabljajo za preprečevanje in gašenje požara.
11.  Evakuacija
je urejeno gibanje oseb na varno mesto v primeru požara ali druge nevarnosti.
12.  Poseg
v naselje in naravno okolje je vsako trajno ali začasno človekovo ravnanje ali
opustitev, ki lahko vpliva na požarno varnost.
13.  Požarno
nevarne snovi so gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi.
14.  Ravnanje
s požarno nevarnimi snovmi so vsa dela s temi snovmi.
15.  Požarno
nevarna dela in opravila so vsa dela, pri katerih je zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi ali narave dela povečana nevarnost nastanka požara.
16.  Požarno
nevarne naprave so vse naprave, ki lahko zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ali zaradi svojega delovanja pomenijo povečano nevarnost nastanka požara.
6. člen
(načelo celovitosti) 
Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu:
država), občine in druge samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
lokalne skupnosti) zagotavljajo celovit sistem varstva pred požarom s
sprejemanjem predpisov, načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nadzorom, politiko
financiranja in drugimi ukrepi.
7. člen
(načelo zaščite)
Osnovni namen predpisanih ukrepov varstva
pred požarom je zagotavljanje zaščite življenja in zdravja ljudi, živali in
premoženja.
8. člen
(načelo zaščite sosedovega premoženja)
Predpisani ukrepi varstva pred požarom
morajo preprečevati širjenje požara na sosedovo premoženje.
9. člen
(načelo odgovornosti)
Vsaka fizična in pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je v
skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovoren za neizvajanje ukrepov
varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.
10. člen
(načelo preventive)
Ukrepi varstva pred požarom morajo biti
načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru
pa omejijo njegovo širjenje.
11. člen
(načelo spodbujanja)
Država in lokalne skupnosti so dolžne
spodbujati razvoj požarno nenevarnih tehnologij in takih posegov v prostor, ki
zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov.
12. člen
(načelo javnosti)
(1) Javnost ima pravico biti obveščena
o dejavnostih in drugih zadevah varstva pred požarom. Podatki o stanju in
varstvu pred požarom so javni.
(2) Državni organi in organi lokalne
skupnosti obveščajo javnost in dajejo podatke v skladu s tem zakonom in drugimi
predpisi.
13. člen
(pravica do varstva pred požarom)
Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.
II. PROGRAMIRANJE IN RAZISKOVANJE VARSTVA PRED POŽAROM
1. Programiranje
14. člen
(nacionalni program in varstvo pred požarom)
(1) V nacionalnem programu varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami se določijo tudi cilji, usmeritve, temeljne
naloge in razvoj varstva pred požarom v obdobju, za katerega se sprejema
nacionalni program.
(2) Naloge varstva pred požarom iz
nacionalnega programa se razčlenijo v letnem načrtu varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: Vlada).
(3) Lokalne
skupnosti lahko naloge varstva pred požarom na svojem območju načrtujejo v
programih in načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki pa ne
smejo biti v nasprotju s programi in načrti iz prvega in prejšnjega odstavka.
15. člen
(črtan)
16. člen
(črtan)
17. člen
(črtan)
2. Raziskovanje
18. člen
(raziskovalni in razvojni projekti varstva
pred požarom)
(1) Raziskovalni in razvojni projekti
varstva pred požarom so sestavni del nacionalnega raziskovalnega programa.
(2) Ministrstvo,
pristojno za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v
dogovoru z Gasilsko zvezo Slovenije ter drugimi nevladnimi organizacijami, ki
delujejo v javnem interesu na področju varstva pred požarom, sodeluje pri
pripravi in odločanju o raziskovalnih in razvojnih projektih na področju
varstva pred požarom, tako, da:
1.    
predlaga tematska polja s področja varstva pred požarom;
2.    
sodeluje pri ocenjevanju raziskovalnih in razvojnih projektov;
3.    
financira ali sofinancira raziskovalne in razvojne projekte varstva pred
požarom.
(3) Raziskovalni in razvojni projekti po
tem členu obsegajo tudi strokovne študije, analize in strokovne podlage, ki se
nanašajo na varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: raziskave).
(4) Ministrstvo lahko tudi samostojno
izbira in financira raziskovalne in razvojne projekte, ki so posebnega pomena
za varstvo pred požarom.
III. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZA VARSTVO PRED POŽAROM
1. Izobraževanje
19. člen
(izobraževanje)
Vsebine s področja varstva pred požarom se
posredujejo v osnovnem, srednjem in visokem izobraževanju.
2. Usposabljanje
20. člen
(usposabljanje zaposlenih za varstvo pred
požarom)
(1) Delodajalec mora poskrbeti, da je
vsak, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, usposobljen za
varstvo pred požarom ob:
1.    
nastopu dela;
2.    
premestitvi na drugo delovno mesto;
3.    
začetku opravljanja drugega dela;
4.    
spremembi ali uvajanju nove delovne opreme;
5.    
spremembi in uvajanju nove tehnologije.
(2) Pri usposabljanju se mora
upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti, posebnosti delovnega mesta
ter znanje občasno obnavljati:
(3) Usposabljanje za varstvo pred
požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki določajo vrsto, način in
periodičnost usposabljanja.
(4) Minister, pristojen za varstvo
pred požarom (v nadaljnjem besedilu: minister), določi pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati fizične in pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki usposabljajo zaposlene za
varstvo pred požarom, ter vrste, način in periodičnost usposabljanja.
21. člen
(usposabljanje prebivalstva)
Prebivalci se usposabljajo za varstvo pred
požarom z raznimi neobveznimi oblikami usposabljanja, ki jih organizira država
in lokalna skupnost. Z
neobveznimi oblikami usposabljanja se izvaja tudi usposabljanje stanovalcev v
večstanovanjskih stavbah, ki ga organizirajo lastniki ali uporabniki
večstanovanjskih stavb.
IV. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE UKREPOV VARSTVA PRED POŽAROM
22. člen
(prostorsko načrtovanje)
(1) Pri pripravi prostorskih aktov je
treba upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:
1.    
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
2.    
potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev;
3.    
dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila;
4.    
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri pripravi prostorskih aktov se
morajo v ukrepih varstva pred požarom upoštevati tudi požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med
posameznimi poselitvenimi območji ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
(3) Pri načrtovanju in graditvi novih
naselij se morajo zaradi zmanjšanja požarnega tveganja upoštevati vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov.
23. člen
(graditev objektov)
(1) Pri graditvi objektov morajo biti
izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi
objektov.
(2) Vgrajeni
gradbeni proizvodi in materiali, instalacije, napeljave, naprave, oprema in
sistemi morajo izpolnjevati zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisi
iz prejšnjega odstavka, predpisi o gradbenih proizvodih in predpisi o tehničnih
zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
(3) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju
objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki
proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s
predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni
strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave
požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(5) Poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene
in urejene v skladu s predpisi.
24. člen
(ravnanje s požarno nevarnimi snovmi)
Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi,
pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se
morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
1.    
zmanjšanje možnosti nastanka požara;
2.    
zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in
premoženja ob požaru;
3.    
zmanjšanje škode ob požaru.
25. člen
(promet)
(1) Pri prevozu ljudi in živali ter
transportu blaga v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu
se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom.
(2) Prometna in transportna sredstva
morajo biti izdelana tako, da je zagotovljena varnost ljudi, živali in blaga ob
nastanku požara ter vzdrževana v skladu s predpisi tako, da med uporabo ne
predstavljajo nevarnosti za nastanek požara.
(3) Pri prevozu požarno nevarnih snovi
se morajo upoštevati tudi zahteve iz prejšnjega člena.
26. člen
(naravno okolje)
(1) Pri načrtovanju in izvajanju
opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s
katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega
ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2) Pri izvajanju ukrepov za
preprečevanje nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati lastniki in
uporabniki nepremičnin na ogroženih območjih. Pri načrtovanju, organizaciji in
izvajanju ukrepov varstva pred požarom za preprečitev nastanka požara v
naravnem okolju morajo sodelovati z lastniki, zakupniki in drugimi uporabniki
zemljišč ter z Zavodom za gozdove Slovenije tudi organizacije, ki gospodarijo s
cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem
okolju.
27. člen
(normativna ureditev) 
Ukrepe varstva pred požarom iz 22., 23.,
24., 25. in 26. člena tega zakona in način njihovega izvajanja predpišejo
pristojni ministri v soglasju z ministrom.
28. člen
(merila za načrtovanje) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov varstva pred
požarom je treba upoštevati:
1.    
vrsto in namembnost posega, objekta, naprave ali sredstva;
2.    
požarno tveganje in ogroženost;
3.    
požarno varnost, predpisano s tem zakonom in drugimi predpisi.
(2) Požarno tveganje in ogroženost iz
prejšnjega odstavka zajemata tiste dejavnike, ki vplivajo na verjetnost
nastanka in razširitve požara ter ogroženosti življenja in zdravja ljudi,
živali ter premoženja.
(3) Iz projektne, tehnične in druge
dokumentacije mora biti razvidno, kateri predpisi, standardi in ukrepi varstva
pred požarom so bili upoštevani.
(4) Minister
predpiše metodologijo za ugotavljanje požarne ogroženosti.
29. člen
(črtan) 
30. člen
(prenehal
veljati)
V. POŽARNO ZAVAROVANJE
31. člen
(požarno zavarovanje)
(1) Požarno zavarovanje, ki ga
izvajajo zavarovalnice, je sestavni del varstva pred požarom.
(2) Zavarovalnice v pogojih požarnega
zavarovanja določijo najmanj enako požarno varnost, kot jo določa ta zakon in
na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Povzročitelj požarnega tveganja se
mora v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko
povzroči nesreča tretjim osebam, lokalni skupnosti ali državi.
VI. INFORMACIJSKI SISTEM VARSTVA PRED POŽAROM
32. člen
(zbiranje
podatkov in evidence)
(1) Ministrstvo
vzpostavi informacijski sistem in zbira podatke ter vzpostavi baze oziroma
evidence podatkov o:
1.    
požarih;
2.    
eksplozijah;
3.    
gasilskih intervencijah;
4.    
pravnih osebah, samostojnih podjetnikih posameznikih in posameznikih, ki
samostojno opravljajo dejavnost, ki jih v skladu s tem zakonom pristojni
državni organ pooblasti za opravljanje nalog varstva pred požarom;
5.    
fizičnih in pravnih osebah, samostojnih podjetnikih posameznikih in
posameznikih, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki imajo vgrajene sisteme
aktivne požarne zaščite;
6.    
strokovnih izpitih iz varstva pred požarom.
(2) Državni
organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe, samostojni podjetniki
posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo
voditi evidence s podatki o:
1.    
požarih in eksplozijah pri njih ter o nastali škodi;
2.    
usposobljenosti pri njih zaposlenih za varstvo pred požarom;
3.    
opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom, s katerimi
razpolagajo oziroma so v objektih ali prostorih, ki jih uporabljajo.
(3) Minister
predpiše vsebino in način zbiranja, obdelave in izmenjave podatkov iz tega
člena, ki se praviloma izvaja v elektronski obliki.
33. člen
(zbirke podatkov)
(1) V zbirkah
podatkov iz 6. točke prvega odstavka ter 2. točke drugega odstavka prejšnjega
člena se zbirajo in obdelujejo naslednji osebni podatki:
-      
osebno ime;
-      
datum in kraj rojstva;
-      
stalno in začasno prebivališče;
-      
izobrazba;
-      
zaposlitev;
-      
vrsta, način in periodičnost usposabljanja za varstvo pred požarom;
-      
vrsta in datum opravljanja strokovnega izpita.
(2) V zbirkah
podatkov iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se za namene iz četrtega
odstavka tega člena o fizičnih in pravnih osebah, samostojnih podjetnikih
posameznikih in posameznikih, ki samostojno opravljajo dejavnost, zbirajo
naslednji podatki:
-      
osebno ime in naslov oziroma firma in sedež;
-      
vrsta vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v objektu in naslov
objekta;
-      
pregled in potrdilo o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne
zaščite.
(3) Osebni podatki, določeni v tem
členu, se pridobivajo neposredno od posameznikov, o katerih se vodijo evidence,
ali pa se pridobijo iz že obstoječih zbirk podatkov ter se hranijo, uporabljajo
in obdelujejo le toliko časa, kot je to potrebno za dosego namena, za katerega
so bili zbrani. Po uresničitvi namena, uporabe ali obdelave se podatki arhivirajo
v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.
(4) Osebne podatke, določene v tem
členu, smejo uporabljati in obdelovati:
-      
državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe, samostojni
podjetniki posamezniki ter osebe, pooblaščene za varstvo pred požarom, za
izvajanje preventivnih in drugih ukrepov varstva pred požarom;
-      
državni organi in organi lokalnih skupnosti za izvajanje nalog na
področju varstva pred požarom ter drugih nalog na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, za katere so pristojni in kadar je tako
določeno z zakonom;
-       inšpektorji
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami za opravljanje nalog, določenih
s tem zakonom, zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
ter zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
34. člen
(črtan)
VII. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM
1. Splošni ukrepi varstva pred požarom
35. člen
(požarni red, načrt in pripravljenost
sredstev)
(1) Lastniki ali uporabniki
stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali
uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki
vsebuje:
1.    
organizacijo varstva pred požarom;
2.    
ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne
razmere, kot so prepoved kajenja, uporabe odprtega ognja ali orodja, ki se
iskri, tam kjer je to prepovedano, odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso
potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov in druge ukrepe
ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov;
3.    
navodila za ravnanje v primeru požara;
4.    
način usposabljanja.
(2) Za objekte, v katerih je več
lastnikov ali uporabnikov, lahko lastniki in uporabniki izdelajo skupni požarni
red. Lastniki in uporabniki, ki uporabljajo isti objekt, morajo uskladiti
načrte evakuacije tudi, če ne izdelajo skupnega požarnega reda.
(3) V poslovnih, stanovanjskih in
industrijskih objektih mora biti del požarnega reda iz 1., 2. in 3. točke
prvega odstavka tega člena izobešen na vidnem mestu.
(4) V objektih iz prejšnjega odstavka
morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za
varstvo pred požarom, ki jih je treba vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi
in navodili proizvajalca. Evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter
delovne površine za intervencijska vozila morajo biti proste in prehodne ter označene v skladu s predpisi. Oprema,
naprave ali druga sredstva ob evakuacijskih poteh morajo biti nameščena tako,
da ne morejo zapreti evakuacijskih poti. Evakuacijsko pot, pomembno za požarno
varnost, se lahko spremeni le, če se izdela strokovna presoja, s katero se
dokaže, da se zaradi spremembe evakuacijske poti požarna varnost objekta ne bo
zmanjšala. Dostop do opreme, naprav in sredstev za
varstvo pred požarom mora biti prost.
(5) Za
požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je
treba izdelati požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. Požarni načrt je
treba izdelati tudi za objekte, ki so opremljeni s sončnimi elektrarnami,
povezanimi na javno omrežje. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod
požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na
območju, kjer je tak objekt. Gasilska enota lahko predlaga lastniku ali
uporabniku dopolnitev ali spremembo požarnega načrta, če oceni, da je požarni
načrt pomanjkljiv in ni zagotovljeno ustrezno posredovanje gasilcev ter drugih
reševalcev v primeru požara v takem objektu. Gasilska enota požarni načrt lahko
uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog.
(6) Minister določi objekte iz prvega
in prejšnjega odstavka, vsebino in pogoje za izdelavo požarnega reda, požarnega
načrta in načrta evakuacije, merila za izbiro in namestitev gasilnih aparatov
ter drugo obvezno opremo, ki jo morajo imeti objekti iz tretjega, četrtega in
petega odstavka tega člena.
(7) Lastniki ali uporabniki objektov
iz petega odstavka tega člena morajo najmanj enkrat letno izvesti praktično
usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru.
(8) Za izvajanje splošnih ukrepov
varstva pred požarom, določenih za poslovne, industrijske in druge delovne
prostore, je odgovoren delodajalec, če ni lastnik objektov ali prostorov, ki
jih uporablja.
36. člen
(odgovorna oseba)
(1) Lastnik ali uporabnik
stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred
požarom.
(2) Lastnik
ali uporabnik lahko pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki mu je odgovoren za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Kot
odgovorno osebo se lahko pooblasti tudi fizična oseba, ki ni zaposlena pri
lastniku ali uporabniku. V večstanovanjskih hišah se lahko za izvajanje ukrepov
varstva pred požarom pooblasti tudi upravnika, če je ustrezno usposobljen.
(3) Minister
predpiše strokovno usposobljenost fizične ali pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika ali podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki se
ga lahko pooblasti za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
37. člen
(požarna straža)
(1) Požarno stražo mora organizirati:
1.    
kdor pretaka količine nad 10 m3 lahko vnetljivih snovi in
gorljivih plinov;
2.    
kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja
iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta
opravila;
3.    
prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da
izbruhne požar ali pride do eksplozije;
4.    
lokalna skupnost v sodelovanju z lastniki oziroma upravljavci gozdov ali
drugih zemljišč, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.
(2) Požarno stražo
lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo, v primerih
iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če
ne gre za opravljanje del v objektih z najmanj srednjo do povečano požarno
ogroženostjo ali v objektih, v katerih se zbira več kot 100 ljudi.
(3) Požarna straža se mora izvajati,
dokler traja povečana požarna nevarnost.
(4) Minister predpiše pogoje in način
izvajanja usposabljanja ter preizkusa usposobljenosti oseb iz drugega odstavka
tega člena.
2. Oprema, naprave in druga sredstva za
varstvo pred požarom
38. člen
(oprema, naprave in druga sredstva za
varstvo pred požarom)
Oprema, naprave in druga sredstva za
varstvo pred požarom se lahko uporabljajo samo, če so izdelana v skladu s
predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
39. člen
(črtan)
40. člen
(vzdrževanje gasilnih aparatov)
(1) Ročne in prevozne gasilne aparate
vzdržujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Fizične
in pravne osebe morajo ročne in prevozne gasilne aparate vzdrževati v skladu s
predpisi.
(2) Minister predpiše minimalne
tehnične in druge pogoje za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov
ter pogoje za pridobitev in odvzem pooblastila za servisiranje.
41. člen
(nadzor vgrajenih
sistemov aktivne požarne zaščite)
(1) Lastnik
ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov si mora pred
pričetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite pridobiti potrdilo
o brezhibnem delovanju sistema ter skrbeti za stalni tehnični nadzor vgrajenega
sistema v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca oziroma
navodili tistega, ki je sistem vgradil.
(2) Potrdilo
o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in o
opravljenem tehničnem nadzoru se izda, ko so odpravljene vse pomanjkljivosti
sistema. Potrdilo izda pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izpolnjuje pogoje za
preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali podjetnik, ki samostojno opravlja
dejavnost, mora vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite preizkušati in
nadzirati v skladu s predpisi.
(3) Kopijo
potrdila iz prejšnjega odstavka pošlje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali podjetnik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki preizkuša
vgrajene sisteme požarne zaščite, Upravi Republike Slovenije za zaščito in
reševanje, ki o tem vodi evidenco.
(4) Minister
predpiše obseg preizkusa, način izdaje potrdila o brezhibnem delovanju
vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, postopek tehničnega nadzora in
izdaje potrdil ter pogoje za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike
ali podjetnike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki preizkušajo vgrajene
sisteme aktivne požarne zaščite.
42. člen
(požarno varovanje premoženja)
(1) Pravne osebe, ki so registrirane za
varovanje premoženja, lahko opravljajo tudi požarno varovanje, če izpolnjujejo
pogoje, ki jih predpiše minister.
(2) Požarno varovanje industrijskih in
drugih poslovnih objektov, ki so požarno bolj ogroženi, opravljajo tudi
gasilske enote v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo in na podlagi ustreznih
pogodb.
42.a člen
(ponudniki storitev iz drugih držav
članic)
(1) Tuja pravna ali fizična oseba iz države
članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske
konfederacije lahko opravlja preglede, preizkuse, vzdrževanje sistemov in
naprav za varstvo pred požarom ter druge storitve, določene s tem zakonom, če
izkaže, da v državi, v kateri ima svoj sedež, izpolnjuje pogoje za opravljanje
dejavnosti, ki jih želi opravljati v Republiki Sloveniji. Pred prvim
opravljanjem dejavnosti tuji ponudnik storitev priglasi pri Upravi Republike
Slovenije za zaščito in reševanje. 
(2) Če Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje v predpisanem roku po priglasitvi iz prejšnjega odstavka
stranki ne izda odločbe, se šteje, da je bilo zahtevku stranke ugodeno v skladu
z Zakonom o storitvah na notranjem trgu (Uradni list RS, št. 21/10). 
(3) Pred prvim opravljanjem dejavnosti
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje preveri tudi poklicno
kvalifikacijo oseb iz držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega
prostora ali Švicarske konfederacije, skladno s predpisi, ki določajo minimalne
tehnične in druge pogoje za opravljanje teh storitev v Republiki Sloveniji in
po postopku, skladno s predpisi, ki določajo priznavanje poklicnih kvalifikacij
v Republiki Sloveniji.
3. Posebni ukrepi varstva pred požarom
43. člen
(posebni ukrepi)
(1) Vlada ali minister lahko predpiše
ali razglasi posebne ukrepe varstva pred požarom v naseljih ali naravnem
okolju.
(2) Lokalna skupnost lahko glede na
geografske, vremenske, urbanistične ali druge razmere predpiše posebne ukrepe
varstva pred požarom za naselje ali naravno okolje ter razglasi povečano
požarno ogroženost na svojem območju.
(3) Predpisani posebni ukrepi lokalne
skupnosti ne smejo biti v nasprotju z ukrepi, ki jih prepiše ali razglasi Vlada
ali minister.
44. člen
(opozorila prebivalstvu)
Ministrstvo, organi lokalnih skupnosti,
drugi pristojni organi ter gasilske organizacije dajejo v času povečane požarne
ogroženosti in ob velikih požarih v naselju oziroma v naravnem okolju
opozorila, napotila ali prepovedi prebivalstvu.
45. člen
(obveznost prijave)
(1) Kdor opazi, da grozi neposredna
nevarnost požara ali eksplozije oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost
odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za
druge.
(2) Če sam tega ne more storiti, mora
takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto, center za obveščanje ali policijsko
postajo. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali
prevoznim sredstvom.
VIII. SVET ZA VARSTVO PRED POŽAROM
46. člen
(vloga in položaj sveta)
(1) Pri Vladi se kot strokovno posvetovalno
telo ustanovi Svet za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: svet), ki
ima devet članov.
(2) Člane sveta na predlog ministra
imenuje Vlada.
(3) Svet obravnava, sprejema stališča, daje
mnenja in pobude, zlasti:
1.    
o stanju varstva pred požarom;
2.    
o strategiji nacionalne politike varstva pred požarom.
IX. STROKOVNO ZDRUŽENJE
47. člen
(strokovno združenje)
Fizične in pravne osebe, ki opravljajo
dejavnosti varstva pred požarom, se lahko v skladu z zakonom združujejo v
strokovno združenje.
48. člen
(črtan)
X. UPRAVNA ORGANIZIRANOST VARSTVA PRED POŽAROM
1. Uprava Republike Slovenije za
zaščito in reševanje
49. člen
(splošne naloge varstva pred požarom)
Splošne upravne, strokovne, razvojne in
tehnične naloge na področju varstva pred požarom opravlja Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje in pri tem zlasti:
1.    
sodeluje pri usmerjanju in usklajevanju razvojnih in strokovno tehničnih
nalog na področju varstva pred požarom;
2.    
opravlja naloge, povezane z organizacijo, načrtovanjem, delovanjem in
razvojem dejavnosti varstva pred požarom;
3.    
opravlja naloge in koordinira delo pri programiranju in načrtovanju
varstva pred požarom;
4.    
opravlja določene naloge v zvezi s financiranjem dejavnosti in zadev
varstva pred požarom;
5.    
izvaja posebne ukrepe, ko je razglašena povečana požarna ogroženost;
6.    
organizira in skrbi za izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred
požarom;
7.    
sodeluje pri pripravi standardov za varstvo pred požarom;
8.    
daje smernice in mnenja k prostorskim aktom;
9.    
opravlja določene naloge v zvezi s požarnim preiskovanjem v sodelovanju
z inšpektorji in policijo;
10.  opravlja
naloge v zvezi z izgradnjo in gospodarjenjem z objekti ali napravami,
potrebnimi za opravljanje dejavnosti in zadev varstva pred požarom državnega
pomena.
(2) (črtan)
2. Inšpektorat Republike Slovenije za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
50. člen
(požarna inšpekcija)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona
in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Inšpektorji za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) sodelujejo z drugimi
inšpekcijami pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, izdanih v skladu z določbami
tega zakona, ki urejajo načrtovanje in izvajanje ukrepov za varstvo pred
požarom po posameznih področjih oziroma dejavnostih.
51. člen
(črtan)
52. člen
(črtan)
53. člen
(strokovna dela inšpekcijskega nadzora)
(1) Glavni inšpektor lahko za
posamezna strokovna inšpekcijska opravila pooblasti osebo, ki ima najmanj
strokovno izobrazbo VI. stopnje tehnične smeri.
(2) Pri opravljanju posameznih
strokovnih inšpekcijskih opravil se pooblaščene osebe izkazujejo s pisnim pooblastilom
glavnega inšpektorja.
(3) Pooblaščena oseba mora inšpekciji
poročati o opravljenih inšpekcijskih opravilih.
54. člen
(pravice in dolžnosti)
(1) Inšpektorji in pooblaščene osebe
iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju inšpekcijskih opravil, poleg pravic
in dolžnosti, ki jih imajo po splošnih predpisih, v skladu s tem zakonom še
naslednje pravice in dolžnosti:
1.    
vstopiti v objekte, kjer se opravlja proizvodnja ali dejavnost s požarno
nevarnimi snovmi, požarno nevarna dela in opravila, ter v poslovne in
obratovalne prostore oziroma v druge prostore, v katerih je kurilna naprava,
skladišče goriva, dimni vod ali prezračevalna naprava;
2.    
pregledati objekte, naprave in materiale ter tehnično ali drugo
dokumentacijo, ki se nanaša na varnost objekta in njegovih naprav pred požarom
ali na dolžnost zaposlenih pri izvrševanju predpisov o varstvu pred požarom;
3.    
zbirati obvestila, po potrebi pa tudi izjave delavcev, ki so odgovorni
za izvajanje ukrepov varstva pred požarom;
4.    
sodelovati s policijo in kriminalistično službo pri ugotavljanju vzrokov
večjih požarov;
5.    
določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri
izvajanju predpisov o varstvu pred požarom;
6.    
odrediti potrebne ukrepe varstva pred požarom, če z gradbenimi,
tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi ni zagotovljena zadostna varnost pred
požarom.
(2) Pravice in dolžnosti iz 3., 4., 6.
in 7. točke prejšnjega odstavka imajo samo inšpektorji.
(3) Če
fizična ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, inšpektorju ali pooblaščeni osebi ne dopusti
vstopa v stanovanje ali v druge prostore, na zahtevo inšpektorja o tem odloči
sodišče.
55. člen
(prepovedi)
(1) Če obstaja nevarnost nastanka požara
ali eksplozije in je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter njihovo
premoženje, in če z drugimi ukrepi ni mogoče odpraviti nevarnosti, lahko
inšpektor z odločbo začasno omeji ali prepove:
1.    
obratovanje objekta ali naprave;
2.    
uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka;
3.    
opravljanje posamezne dejavnosti in opravil.
(2) Inšpektor nadzoruje tudi izpolnjevanje
zahtev za varnost pred požarom med gradnjo objekta in v skladu s prejšnjim
odstavkom lahko gradnjo začasno ustavi, dokler investitor ne zagotovi
izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom in odpravi ugotovljene
nepravilnosti.
(3) Inšpektor, ki ugotovi, da je
zaradi kršitve ali opustitve predpisanih ukrepov varstva pred požarom prišlo do
požara z veliko materialno škodo, o tem obvesti lokalno skupnost, na območju
katere je prišlo do požara, zaradi uveljavljanja povračila stroškov
intervencije ob požaru v skladu z zakonom.
56. člen
(črtan)
XI. FINANCIRANJE VARSTVA PRED POŽAROM
57. člen
(viri financiranja)
(1) Varstvo pred požarom se financira iz:
1.    
proračuna Republike Slovenije;
2.    
proračunov lokalnih skupnosti;
3.    
prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb;
4.    
drugih virov.
58. člen
(proračunska sredstva)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije
se zagotavljajo sredstva za:
1.    
upravne, strokovne, nadzorne in informacijske naloge na področju varstva
pred požarom;
2.    
posebne oblike izobraževanja za varstvo pred požarom in gasilstvo;
3.    
znanstveno raziskovalno delo na področju varstva pred požarom;
4.    
dejavnosti varstva pred požarom, kadar jih v javnem interesu zagotavlja
država;
5.    
sofinanciranje opreme, usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih
enot širšega pomena;
6.    
sofinanciranje delovanja in opremljanja drugih gasilskih enot;
7.    
sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom;
8.    
izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom;
9.    
standardizirana gasilska zavarovanja pripadnikov gasilske organizacije
ter del sredstev za standardizirana gasilska zavarovanja vozil, opreme in
objektov, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih
nalog.
(2) Sredstva za namene iz 5., 6., 7., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se
zagotavljajo tudi iz sredstev požarne takse in se vodijo na posebni proračunski
postavki kot namenski prihodki in odhodki proračuna.
(3) Del sredstev iz prejšnjega odstavka, ki
ne more biti manjši od 50% ocenjenih letnih prihodkov
požarne takse in ki ga določi Vlada, se nameni izključno za sofinanciranje
nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih
enotah. Vlada določi merila za delitev sredstev po lokalnih skupnostih pri
čemer upošteva število prebivalcev, velikost lokalne skupnosti, ogroženost
zaradi naravnih in drugih nesreč, število požarnih in drugih intervencij v
zadnjih dveh letih in število operativnih gasilcev.
(4) Sofinanciranje nabave gasilskih vozil
ter gasilske zaščitne in reševalne opreme iz prejšnjega odstavka se izvaja na
podlagi srednjeročnih programov in letnih načrtov varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami lokalnih skupnosti.
(5) Uporabo sredstev požarne takse za
sofinanciranje nalog varstva pred požarom iz požarne takse na ravni države po
tem členu načrtuje odbor, ki ga imenuje Vlada. Odbor sestavljajo po dva člana
izmed predstavnikov prostovoljnih gasilcev, po dva člana izmed predstavnikov
poklicnih gasilcev ter po en član s področja zavarovalniške, raziskovalne,
šolske in gospodarske dejavnosti ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje. Uporabo sredstev požarne takse odbor načrtuje v skladu z nacionalnim
programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in letnim načrtom varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) Uporabo sredstev požarne takse za
sofinanciranje nalog varstva pred požarom v lokalni skupnosti načrtuje odbor,
ki ga imenuje župan. Odbor sestavljajo predstavniki gasilcev, zavarovalništva
in pristojnih organov lokalne skupnosti.
59. člen
(požarna taksa)
Zavarovalnice vplačujejo požarno takso v
višini do 20% od vsote požarnih premij. Višino požarne takse, roke in način
plačevanja določi Vlada.
60. člen
(požarni davek)
(1) Lokalna skupnost pridobiva del
požarne takse in druge dohodke ter uvede požarni davek v skladu z zakonom.
(2) Sredstva požarnega davka se
uporabljajo za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo
potrebujejo operativne gasilske enote, ter za izobraževanje in usposabljanje
gasilcev.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
61. člen
(1) Z globo od
1.300 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek, če:
1.    
varstvu pred požarom ne usposobi vsakega, ki je redno ali začasno
oziroma občasno zaposlen pri njem, ob nastopu dela ali premestitvi na drugo
delovno mesto ali ob začetku opravljanja drugega dela ali spremembi ali
uvajanju nove delovne operacije ali spremembi in uvajanju nove tehnologije
(prvi odstavek 20. člena);
2.    
najame za usposabljanje za varstvo pred požarom fizično ali pravno
osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 20.
člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
3.    
izvaja usposabljanje za varstvo pred požarom v nasprotju s predpisom, ki
ureja vrsto, način in periodičnost usposabljanja (tretji odstavek 20. člena v
zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
4.    
usposablja za varstvo pred požarom in ne izpolnjuje predpisanih pogojev
(tretji odstavek 20. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
5.    
(prenehala
veljati);
6.    
(prenehala
veljati);
7.    
(prenehala
veljati);
8.    
ne vodi evidence s podatki o požarih ali eksplozijah pri njih ter o
nastali škodi, o usposobljenosti zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom, o
opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom (drugi odstavek
32. člena);
9.    
v nasprotju z zakonom uporablja ali obdeluje osebne podatke iz 32. in
33. člena tega zakona (tretji in četrti odstavek 33. člena);
10.  pretaka
količine nad 10 m³ lahko vnetljivih snovi ali gorljivih plinov ali vari,
uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru,
ki je nevaren za požar ali ni posebej prilagojen za ta opravila ali prireja
javni shod ali prireditev, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride
do eksplozije, in ne organizira požarne straže ali je ne izvaja ves čas
povečane požarne nevarnosti (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 37. člena v
zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
11.  ne
organizira požarne straže, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v
naravnem okolju ali če je ne izvaja ves čas povečane požarne nevarnosti (4.
točka prvega odstavka 37. člena v zvezi z tretjim odstavkom istega člena);
12.  organizira
požarno stražo tako, da jo opravljajo osebe, ki niso gasilci, oziroma v primeru
iz 1. in 2. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona za gašenje usposobljene
osebe, pa ne gre za opravljanje del v objektih, kjer je več kot srednja do
povečana požarna ogroženost ali v objektih, v katerih se zbira več kot 100
ljudi (drugi odstavek 37. člena);
13.  uporablja
opremo, naprave ali druga sredstva za varstvo pred požarom, ki niso skladna s
predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti
(38. člen);
14.  vzdržuje
ročne in prevozne gasilne aparate in za to ni pooblaščen ali če opravlja
njihovo vzdrževanje v nasprotju s predpisi (prvi odstavek 40. člena v zvezi z
drugim odstavkom istega člena);
15.  izdaja
potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in o
opravljenem tehničnem nadzoru in ne izpolnjuje predpisanih pogojev za
preizkušanje ali če ne pošlje kopije potrdila Upravi Republike Slovenije za
zaščito in reševanje ali če opravlja preizkuse v nasprotju s predpisi (drugi in
tretji odstavek 41. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena);
16.  opravlja
požarno varovanje in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 42.
člena).
(2) Z globo od 600
do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne
skupnosti, ki stori prekršek iz 1., 2., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točke
prvega odstavka tega člena.
62. člen
(1) Z globo
od 1.300 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik ali uporabnik, ki je
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
1.    
nima požarnega reda ali skupnega požarnega reda ali če del požarnega
reda ni izobešen na vidnem mestu ali če nima izdelanega požarnega reda v skladu
s predpisano vsebino in pogoji (prvi, drugi in tretji odstavek 35. člena v
zvezi s šestim odstavkom istega člena);
2.    
če kot lastnik ali uporabnik, ki uporablja isti objekt z drugimi
lastniki ali uporabniki, ni uskladil načrta evakuacije (drugi odstavek 35.
člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena);
3.    
v poslovnih, stanovanjskih ali industrijskih objektih ne izbere in
namesti gasilnih aparatov v skladu s predpisanimi merili za izbiro in
namestitev gasilnih aparatov (četrti odstavek 35. člena v zvezi s šestim
odstavkom istega člena);
4.    
v poslovnih, stanovanjskih ali industrijskih objektih nima pripravljene
opreme, naprav ali drugih sredstev za varstvo pred požarom ali če jih ne
vzdržuje v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca ali če dostop
do opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom ni prost (četrti odstavek
35. člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena);
5.    
v poslovnih, stanovanjskih ali industrijskih objektih evakuacijske poti
in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila niso
proste in prehodne ter označene v skladu s predpisi ali če so oprema, naprave
in druga sredstva ob evakuacijski poti nameščena tako, da zapirajo evakuacijsko
pot (četrti odstavek 35. člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena);
6.    
nima v požarno bolj ogroženemu objektu ali v objektu, v katerem se zbira
več ljudi, izdelanega požarnega načrta in načrta evakuacije ob požaru ali če
nima izdelanega požarnega načrta in načrta evakuacije s predpisano vsebino ali
če izvoda požarnega načrta ne izroči pristojni gasilski enoti (peti odstavek
35. člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena);
7.    
nima za objekt, ki je opremljen s sončno elektrarno priključeno na javno
električno omrežje, izdelanega požarnega načrta (peti odstavek 35. člena v
zvezi s šestim odstavkom istega člena);
8.    
kot lastnik ali uporabnik poslovnih, stanovanjskih ali industrijskih
objektov ne izvede najmanj enkrat letno praktičnega usposabljanja za izvajanje
evakuacije iz objekta ob požaru (sedmi odstavek 35. člena);
9.    
za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti fizično ali pravno
osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost oziroma upravnika, ki ni ustrezno usposobljen (drugi
odstavek 36. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena);
10.  si
pred pričetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite ne pridobi
potrdila o brezhibnem delovanju sistema ali ne skrbi za stalni tehnični nadzor
vgrajenega sistema v skladu s tehničnimi predpisi ali navodili proizvajalca
oziroma tistega, ki je sistem vgradil (prvi odstavek 41. člena v zvezi s
četrtim odstavkom istega člena).
(2) Z globo
od 600 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo
od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi lastnik ali uporabnik, ki je
fizična oseba, in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600 do 2.000 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne
skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
63. člen
Z globo od 300 do 2.000 eurov se kaznuje za
prekršek fizična oseba, ki:
1.    
opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije ali opazi
požar in ne odstrani nevarnosti ali ne pogasi požara, če to lahko stori brez
nevarnosti zase ali za drugega (prvi odstavek 45. člena);
2.    
nevarnosti požara ali o požaru takoj ne obvesti najbližje gasilske enote
ali centra za obveščanje ali policijske postaje (drugi odstavek 45. člena);
3.    
ne da na razpolago prevoznega sredstva ali sredstva za zveze, da se
obvesti o požaru najbližjo gasilsko enoto ali center za obveščanje ali
policijsko postajo (drugi odstavek 45. člena);
4.    
stori dejanje iz 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 12., 13., 14. in 15. točke
prvega odstavka 61. člena tega zakona.
64. člen
Z globo od 300 do
2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1.    
kadi, uporablja odprt ogenj ali orodje, ki se iskri, tam kjer je to s
požarnim redom prepovedano (2. točka prvega odstavka 35. člena);
2.    
ne poskrbi v skladu s požarnim redom za sprotno odstranjevanje vseh
gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih
prostorov (2. točka prvega odstavka 35. člena).
65. člen
Z globo od 300 do
2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe,
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.    
dopusti, da se tam, kjer je to s požarnim redom prepovedano, kadi,
uporablja odprt ogenj ali orodje, ki iskri (2. točka prvega odstavka 35.
člena);
2.    
ne poskrbi v skladu s požarnim redom, da se redno odstranjujejo gorljive
snovi, ki niso potrebne za nemoten tehnološki proces, iz požarno ogroženih
prostorov (2. točka prvega odstavka 35. člena).

Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
(izjeme za
inšpektorje)
(1) Inšpektorji, ki ne izpolnjujejo
pogojev glede strokovne izobrazbe, določene s tem zakonom, lahko delo
inšpektorja opravljajo še največ sedem let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Izjemoma lahko delo inšpektorja
opravlja tudi delavec z višjo strokovno izobrazbo in opravljenim strokovnim
izpitom za požarnega inšpektorja, če do uveljavitve tega zakona opravlja delo
inšpektorja najmanj 10 let.
67. člen
(prevzem
občinskih in medobčinskih inšpekcij)
Dosedanje občinske in medobčinske
inšpekcije za varstvo pred požarom postanejo s 1. 1. 1994 izpostave Inšpektorata
Republike Slovenije za varstvo pred požarom. S tem dnem prevzame ministrstvo
njihove delavce, opremo, dokumentacijo in arhive.
68. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84),
razen določb, ki urejajo gasilstvo, in določb, ki urejajo izdajanje soglasij k
lokacijskim gradbenim in uporabnim dovoljenjem.
69. člen
(pričetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred požarom – ZVPoz-A (Uradni list RS, št. 87/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2002.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred požarom – ZVPoz-B (Uradni list RS, št. 105/06)
spreminja 67. člen zakona tako, da se glasi:
»67. člen
(prevzem
občinskih in medobčinskih inšpekcij)
Dosedanje občinske in medobčinske
inšpekcije za varstvo pred požarom postanejo s 1. 1. 1994 izpostave
Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. S tem dnem prevzame ministrstvo njihove delavce, opremo, dokumentacijo
in arhive.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
(uskladitev
predpisov in priprav)
(1) Izvršilni predpisi morajo biti s
tem zakonom usklajeni v roku dveh let po njegovi uveljavitvi.
(2) Do uskladitve oziroma izdaje novih
izvršilnih predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki so
veljali na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Organizacijske in druge priprave
varstva pred požarom je treba uskladiti s tem zakonom v dveh letih po njegovi
uveljavitvi, razen sprememb glede pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Upravo Republike Slovenije za
zaščito in reševanje, ki se pričnejo uporabljati 1. januarja 2007.
37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu pred požarom – ZVPoz-C (Uradni list RS, št. 9/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu
pred požarom – ZVPoz-D (Uradni list RS, št. 83/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(postopki v
teku)
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje izdaja soglasja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja po
predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, še do 1. januarja
2013.
(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje sodeluje v postopkih za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte,
za katere je izdala soglasje h gradbenemu dovoljenju pred uveljavitvijo tega
zakona, še dve leti po uveljavitvi tega zakona.
23. člen
(uskladitev
izvršilnih predpisov)
Izvršilne predpise je treba uskladiti s tem
zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi, razen predpisa iz drugega odstavka
30. člena zakona, ki mora biti izdan do 31. decembra 2012.
24. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati 18. in 19. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št.
2/76 in 15/84) ter 29. člen, prvi odstavek 30. člena, drugi odstavek 34. člena,
36. in 37. člen Zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter
drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77, RS št. 4/92, 29/95 – ZPDF,
96/02 – ZE, 110/02 – ZGO – 1 in 101/05 – ZPNB) v delu, ki se nanaša na delo,
pristojnosti in pravice organov požarne inšpekcije.
25. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Gradbeni zakon – GZ (Uradni list RS, št. 61/17) v
zvezi s prenehanjem veljavnosti 30. člena ter 5., 6. in 7. točke prvega
odstavka 61. člena zakona določa:
»… uporabljajo pa
se do začetka uporabe predpisa iz osmega odstavka 29. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»126. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. junija 2018.«.

Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.

Zakon o spremembi Zakona o varstvu pred
požarom – ZVPoz-E (Uradni list RS, št. 43/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.