1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun
Republike Slovenije za leto 2013 in za proračun Republike Slovenije za leto
2014 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja
in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine v
skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti,
prispevek po zakonu, ki ureja radiotelevizijo, najnujnejši ukrepi za povečanje
prihodkov proračuna države oziroma za zniževanje izdatkov proračuna države in
proračunov občin ter ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo
v letih 2013 in 2014, razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega
zakona določeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo
za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v
posameznih členih tega zakona določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih
financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1.     
»proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna
Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2.     
»veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi
spremembami nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3.     
»veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih
programov, ki izkazuje spremembe nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem
letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z
izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4.     
»predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki
so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni
neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v
drugem odstavku 19. člena ZJF;
5.     
»politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo
zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera
so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter
izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6.     
»glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim
specifičnim ciljem;
7.     
»podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo
zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k
doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8.     
»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno
tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej
določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9.     
»ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki
predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k
doseganju skupnih neposrednih učinkov;
10.  
»skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, ki se
bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih
neposrednih učinkov;
11.  
»evidenčni projekt« je načrt financiranja projektov, za katere so znani
cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP)
še niso uvrščeni kot projekti;
12.  
»proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega
podprograma enega neposrednega proračunskega uporabnika in izkazuje obseg
pravic porabe;
13.  
»proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim
kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom
oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14.  
»pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere
prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15.  
»obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki
zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z
51. členom ZJF in tem zakonom;
16.  
»prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so
prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in
druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za
skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno
politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske
politike);
17.  
»postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
18.  
»predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU
za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
19.  
»postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
20.  
»popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU
in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
21.  
»postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
22.  
»sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU,
ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
23.  
»postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se
zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika
Slovenija po nalogu in v interesu EU;
24.  
»namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država
prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je
donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
25.  
»postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na
katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi
sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
26.  
»plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi
izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
27.  
»organ upravljanja« je neposredni uporabnik, ki je pristojen za
opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi
iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
28.  
»postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo
pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik,
sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči, sredstev
finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
29.  
»TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem
prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne
institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja
sistema TARGET;
30.  
»postavke presežnih pravic porabe« so postavke na katerih se, do
izpolnitve odložnega pogoja nadomestitve projekta oziroma najdlje do konca
finančne perspektive 2007–2013, zagotavljajo presežne pravice porabe;
31.  
»obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje,
proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
32.  
»investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča,
zgradbe, proizvajalne opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so
prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V
bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo
tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo
plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so
finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, glavnih
programih in podprogramih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani
izdatki po skupinah projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po
posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture
proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po
sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele
z novim proračunom ali rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje
novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega
uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1. Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje
proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z
določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni
podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni
proračunske vrstice.
(4) Veljavni NRP tekočega leta mora
biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa
drugače.
(5) Ob neusklajenosti lahko
ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu
uporabniku.
6. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU in
namenskih sredstev finančnih mehanizmov se štejejo kot prihodki proračuna šele,
ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot
sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva
financerja finančnih mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot
obveznsoti do financerja finančnih mehanizmov.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU
so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se
obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Obresti od namenskih sredstev
finančnih mehanizmov so prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
7. člen
(status presežnih pravic porabe)
(1) Presežne pravice porabe se zagotavljajo
v finančnem načrtu neposrednega uporabnika z namenom zagotovitve
učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev na področju kohezijske politike v
okviru finančne perspektive 2007–2013 na način, da se pripravi dodatne
projekte, ki bodo nadomestili tiste projekte, za katere so bile že prevzete
obveznosti in se ugotavlja, da projekta ne bo mogoče zaključiti do roka določenega
za dokončanje projekta.
(2) V breme presežnih pravic porabe ni
dopustno prevzemanje obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se prevzem
obveznosti odloži do sprostitve pravic porabe zagotovljenih na področju
kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2007–2013.
8. člen
(status poslovnih
dogodkov iz naslova zavarovanja kreditnega tveganja)
Prejemki oziroma izdatki nastali z
zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom se evidentirajo
kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
9. člen
(povračila stroškov za udeležbo na
sestankih Sveta EU in za udeležbo v misijah Združenih narodov)
(1) Sredstva povračil, namenjenih
kritju stroškov predsedstva in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta
EU, ter sestanke, organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU ter
stroškov udeležbe v misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila
stroškov), se do prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot
obveznosti do Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Kot
stroški se štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat
Sveta EU oziroma Združeni narodi.
(2) Povračila stroškov se prenašajo na
podračun izvrševanja proračuna v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno
izkazanih v listini o uporabi sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma
Memorandumu o soglasju.
(3) Uporabniki proračuna so v tekočem
letu upravičeni do povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je
država prejela za ta namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma
Združenih narodov.
(4) Povračila stroškov uporabnikom
proračuna za preteklo leto niso dovoljena.
(5) Obresti od sredstev povračil
stroškov so prihodek proračuna.
(6) Podrobnejša navodila o povračilih
stroškov izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojen za finance.
10. člen
(odpiranje postavk in zagotavljanje pravic
porabe na njih)
Za izvajanje projektov, ki se financirajo
iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev finančnih
mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med
letom odpre postavke. Pravice porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s
prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna
od načrtovanih.
11. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih
2013 in 2014)
(1) Če vlada, na podlagi vplačanih
prejemkov proračuna med tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 5%
nižji glede na načrtovane v sprejetih proračunih za leti 2013 in 2014, mora
poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabiti ukrep
proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje
skupnih evropskih politik in namenskih prejemkov proračuna. Ta ukrep se uporabi
do višine 2,5%, razlika do največ 5% pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem
države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se
pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice
porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve, subvencije, transferi
neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči
transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.
12. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1.     
politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
2.     
politiki 22 – Servisiranje javnega dolga;
3.     
politiki 24 – Plačila v EU;
4.     
kontih iz katerih se financirajo enkratni učinki ukrepov za
racionalizacijo stroškov dela neposrednih in posrednih uporabnikov državnega
proračuna;
5.     
postavkah namenskih sredstev EU;
6.     
postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
7.     
postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in
programi pomoči v primerih nesreč,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na
teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to
višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti
iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1.     
iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2.     
z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2., 3. ali 4.
točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije
odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega
neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2.
točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski
primanjkljaj.
(4) Šteje se, da so enkratni učinki
ukrepov za racionalizacijo stroškov dela iz 4. točke prvega odstavka tega člena
stroški odpravnin, stroški dela v času trajanja odpovednega roka in nadomestilo
za brezposelnost v prvih treh mesecih po prekinitvi delovnega razmerja, zaradi
odpuščanja zaposlenih iz poslovnih razlogov.
13. člen
(zaključek leta)
Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko
proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo
sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju
naslednjega leta.
3.2. Namenski prejemki in izdatki
proračuna
14. člen
(namenski prihodki proračuna)
(1) Namenski prihodki proračuna za
leti 2013 in 2014 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
43. člena in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi:
1.     
predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno
izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in
na način, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance;
2.     
prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči in popristopnih pomoči
se uporabijo za namen in na način, kot ga določi donator in v skladu s
predpisom ministra, pristojnega za finance;
3.     
prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega
premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in
tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
4.     
prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 9/11), ki se po
merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5.     
prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi
objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene,
določene v navedenem zakonu;
6.     
prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo
pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje
zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma
za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih
tiskovin;
7.     
prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95.
členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno
prečiščeno besedilo in 58/12; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun
Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem
načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo
za namene, določene v navedenem zakonu;
8.     
prihodki po 3.h členu ZKZ se do višine pravic porabe, predvidenih v
finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9.     
prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02
– ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12), ki se uporabijo za
namene, določene v navedenem zakonu;
10.  
prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se do višine pravic porabe,
predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v
sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11.  
prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki
koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike
Slovenije, ki se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno
infrastrukturo;
12.  
prihodki po 15.d členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št.
11/11 – uradno prečiščeno besedilo), ki se uporabijo za namene, določene v
navedenem zakonu;
13.  
prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12
– ZUJF in 75/12), ki se uporabijo za namene, določene v zakonu;
14.  
prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji
kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se
v višini 50% prihodkov uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
15.  
polovica prihodkov, ustvarjenih s prodajo emisijskih kuponov na javni
dražbi skladno z 126.d členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 –
­ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09, 48/12 in 57/12),
ki se uporabijo za namene, določene v 126.e členu navedenega zakona.
(2) Ne glede na 44. člen ZJF se
namenska sredstva iz 3. do 12. točke ter iz 14. in 15. točke prejšnjega
odstavka, ki niso bila porabljena v letu 2012 in 2013, prenesejo v proračun za
leto 2013 do višine 3/12 v preteklem letu natečenih prihodkov, v proračun za
leto 2014 pa v višini 2/12 v letu 2013 natečenih prihodkov.
(3) Ne glede na 44. člen ZJF in
prejšnji odstavek lahko vlada v primeru, če bi zaradi neprenosa namenskih
sredstev v tekoče leto nastala gospodarska škoda, najkasneje do 31. marca
tekočega leta, na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi, da se
posamezna namenska sredstva prenesejo v tekoče leto nad 3/12 oziroma 2/12 v
preteklem letu natečenih in neporabljenih prihodkov, če to omogočajo
javnofinančne razmere.
(4) Natečeni prihodki iz drugega
odstavka tega člena so prilivi preteklega leta na posamezni namenski postavki.
15. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih
terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1.     
glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na
podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na
podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št.
45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu:
ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2013 in 2014, do višine pravic porabe,
predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem
proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno;
2.     
kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2013 in
za leto 2014 vplačajo na podlagi ZUKLPP, in se uporabijo za namene, določene v
navedenem zakonu.
3.3. Prerazporejanje pravic porabe
16. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic
porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev
pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami
na in z njih.
17. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih
odločajo neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v
svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe
v okviru istega podprograma.
(2) Neposredni uporabnik lahko v
svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru
glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
podprograma ne sme presegati 15% podprograma tega neposrednega uporabnika, in
med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega neposrednega
uporabnika v sprejetem proračunu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah
pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s
postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte
integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz
prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic
porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih
s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
18. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih
odloča predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov
lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v
okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov
lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez
omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje
posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega
predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o
prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk
namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s
in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih
uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih
postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih
načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o
prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 %
sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za
blago in storitve.
19. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih
odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med postavkami
slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju
kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja
finančnega načrta brez omejitev.
(2) Če neposredni uporabnik ne
porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano
dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev,
lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic
porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
20. člen
(prerazporeditve, o katerih odloča
ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance,
lahko samostojno in brez omejitev po 17. in 18. členu tega zakona izvaja
prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi
sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti politike 22 – Servisiranje
javnega dolga.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega
načrta, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu
predlagatelju finančnega načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča
ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Na predlog predlagatelja
finančnega načrta, za namene iz 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni
list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) o
prerazporeditvah pravic porabe, o katerih v skladu z veljavnimi predpisi ne sme
odločati neposredni uporabnik oziroma predlagatelj finančnega načrta, odloča
ministrstvo, pristojno za finance, brez omejitev.
(4) Če nastanejo stroški zadolževanja,
ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega
za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za
finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega
neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu,
pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v
breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku
in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra,
pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.
21. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča
vlada)
(1) Vlada
lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 17. in
18. člena tega zakona med:
1.     
podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev
finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
podprograma ne sme presegati 30 %
podprograma v sprejetem proračunu;
2.     
glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih
načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega
programa ne sme presegati 20 %
glavnega programa v sprejetem proračunu;
3.     
politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike
ne sme presegati 10 % politike v
sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča ne glede na
omejitve iz 17., 18. in 19. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah
pravic porabe:
1.     
na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2.     
na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3.     
na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi
postavkami;
4.     
na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu,
pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu
ZJF;
5.     
na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu,
pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu
ZJF;
6.     
na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
7.     
na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga;
8.     
na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU;
9.     
na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in
programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
10.  
med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
11.  
s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen
za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je
ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo
javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
12.  
z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za
investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa,
ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe
javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka samo na
način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada
odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je
pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za
prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2.
točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ
upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske
politike in v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži
ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar
neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v
breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, a ne zagotovi črpanja namenskih
sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene
porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in
predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v
namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov.
Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme
prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali
na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo,
pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu
uporabniku.
3.4. Prevzemanje obveznosti in roki
plačil v breme proračuna
22. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih
programov, zakonov ter drugih predpisov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih
programov, zakonov ter drugih predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev
za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku,
določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim
programom, zakonom ali drugim predpisom.
23. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih
obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v
tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno
naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane
pravice porabe v sprejetih proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu
2013 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu
2014 in ki zapadejo v plačilo v letu 2014, v višini 80% obsega pravic porabe na
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v
proračunu za leto 2014. V letu 2013 lahko neposredni uporabnik prevzame
obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2015, do višine 60% obsega pravic
porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2014 po podskupinah
kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu
2014 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v
letu 2014 in ki zapadejo v plačilo v letu 2015, v višini 60% obsega pravic
porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika,
načrtovanih v proračunu za leto 2014. V letu 2014 lahko neposredni uporabnik
prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2016, do višine 40% obsega
pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2014 po
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z
drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih
samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1.     
pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2.     
pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje
upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3.     
pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih
pomoči, namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in
sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(6) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2011 do 2015 za temeljne
razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(7) O prevzemanju obveznosti po
pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega
proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z
najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih
proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje
ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek o
prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki
nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik,
odloča neposredni uporabnik.
24. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco
projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so
uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma
ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora v 30
dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost
med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v
delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
(4) Po preteku roka iz prejšnjega
odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih ukrepov in o spremembi vrednosti
projektov do 20% izhodiščne vrednosti, odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov
oziroma ukrepov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20%
izhodiščne vrednosti.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek
vlada ne odloča o:
-       
spremembi vrednosti projektov nad 20%, kadar veljavna vrednost in
vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
-       
uvrstitvi posameznega projekta oziroma ukrepa, katerega zaključek
financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v
tekoče proračunsko leto.
(7) Projekti oziroma ukrepi iz druge
alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v skladu s tretjim
odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na peti odstavek tega
člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad
20% izhodiščne vrednosti na področju kohezijske politike, ki izhajajo iz
evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega
načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim
za finance. Organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta odloča
o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20%
izhodiščne vrednosti.
(9) Ne glede na peti in osmi odstavek tega
člena o uvrstitvi projektov kohezijske politike v finančni perspektivi
2007–2013 v NRP odloča vlada na predlog organa upravljanja.
(10) Iz
evidenčnih projektov se v veljavni NRP umestijo novi projekti na podlagi
javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega
programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni
dovoljeno prevzemati obveznosti.
(11) Za
sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v
naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog
občin.
(12) Spremembe
proračunskih virov v veljavnem NRP za prihodnja leta se lahko usklajujejo
znotraj podprograma sprejetega NRP za posamezno leto.
25. člen
(plačilni roki v breme državnega in
občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov
in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna
predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za
neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji
dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila,
o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in
če drug zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo
zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z
zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka
sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu
TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji
delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1.     
plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri
neposrednih in posrednih uporabnikih;
2.     
pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3.     
pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4.     
s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk
slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5.     
s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in pripadajočih
postavk slovenske udeležbe pri transferih;
6.     
tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
7.     
obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;
8.     
obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije
v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
9.     
zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta
izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
10.  
povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim
zadolževanjem.
(4) Minister, pristojen za finance,
lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno
za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi
sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo
ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov
občinam in posrednim proračunskim uporabnikom se izvrši en dan pred dnevom
plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali
posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz
proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del
predložene dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po
prejemu popolne dokumentacije.
(6) Pri izplačilu drugih stroškov dela
(podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni
rok od 20 do največ 45 dni.
(7) Določbe tega člena, razen petega
odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če
občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno
ceno.
(8) Ne glede na določbe tega člena, je
lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen
plačilni rok do 90 dni.
26. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena
ZJF so predplačila dovoljena:
1.     
na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2.     
za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in
sredstva slovenske udeležbe do višine 30 %
vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik
oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo,
zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3.     
do višine 30 % predvidenih
pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod
pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje
kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in
projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot
javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
4.     
za plačilo:
- 
pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi
običaji (npr. šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v
nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
- 
pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim
državam, ki jih financira EU;
- 
akontacij stroškov za službena potovanja;
- 
varščine na javni dražbi;
5.     
če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke
prvega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom
sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj
z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo
izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz
proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali
če EK izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu
danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem
načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4) Ne glede na 2. in 3. točko prvega
odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez
soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 4. in 5. točke prvega odstavka
tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
27. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister, pristojen za finance,
izda soglasje iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona, če:
1.     
ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice
porabe za ta namen;
2.     
je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem
letu;
3.     
ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4.     
je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže
izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega
odstavka določi minister, pristojen za finance.
28. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje
stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko
nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje
samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega
premoženja skladno z 11. in 12. členom Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12) in v NRP.
Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z
NRP.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko
vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali
izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega
delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih
neposredni uporabnik v letih 2013 in 2014 lahko uporabi skladno s prejšnjim
odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku
na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5. Druge posebnosti izvrševanja
proračuna
29. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih
upravnih odločb in poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih
sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev
neposrednega ali posrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki
je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega
uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice
porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma
sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso
zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova
proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki
prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali
nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva,
ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
30. člen
(financiranje ustanov)
(1) Neposredni proračunski uporabnik
lahko z ustanovo, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika
Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ustanova), na podlagi sprejetega programa
dela, sklene neposredno pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja
in programa dela ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev
splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja.
(2) Ustanovi se sredstva iz proračuna
zagotavljajo trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih
načrtov za izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje
finančnega načrta ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno
četrtletje ali drug dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo
načrtovanih izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih
v zadnjem četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega
toka, najkasneje do 15. dneva v tekočem mesecu za prihodnje tri mesece,
posredovati pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s seznamom
plačanih obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova
opravljanja javne službe.
(5) Če plačane obveznosti v preteklih
treh mesecih po seznamu iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev,
ki jih je ustanova prejela, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ustanovi
za naslednje tri mesece.
(6) Skrbnik pogodbe mora vsaj enkrat
letno preveriti namensko porabo sredstev po seznamu iz četrtega odstavka tega
člena z izvirnimi listinami.
31. člen
(obveščanje računovodske službe)
Neposredni uporabniki proračuna morajo
vsako obvestilo o spremembi upnika ali osebe, kateri je treba izpolniti
obveznost, nemudoma posredovati pristojni računovodski službi, skupaj z
ustrezno knjigovodsko dokumentacijo.
32. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih
evropskih politik v Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi
podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev
v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
33. člen
(vračila namenskih sredstev EU in
namenskih sredstev finančnih mehanizmov)
(1) Neposredni proračunski uporabnik
državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU ali
namenska sredstva finančnih mehanizmov, mora za vračilo neporabljenih ali
neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU ali namenskih
sredstev finančnih mehanizmov zagotoviti pravice porabe v okviru svojega
finančnega načrta in takoj pristopiti k izterjavi teh sredstev od prejemnika
sredstev.
(2) Na zahtevo pristojnega organa,
neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska
sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega
računa države. Na zahtevo pristojnega organa EU izvede vračilo s podračuna
enotnega zakladniškega računa države na račun EU, pristojni organ, določen
skladno s predpisi EU.
(3) Na zahtevo pristojnega organa za
potrjevanje, določenega v sporazumu za izvajanje finančnega mehanizma,
neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska
sredstva finančnega mehanizma, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega
zakladniškega računa države. Na zahtevo financerja izvede vračilo s podračuna
enotnega zakladniškega računa države organ za potrjevanje.
3.6. Proračunski skladi
34. člen
(proračunski skladi)
(1) Proračunski skladi v letih 2013 in
2014 so:
1.     
podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2.     
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne
zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje
1994–2015 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01, 76/08 in 59/11);
3.     
podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od
prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni
list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo) in
4.     
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljnjem besedilu: ZUJF).
(2) (prenehal
veljati)
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA
PREMOŽENJA DRŽAVE
35. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po
ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz
tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo
dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000
eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega
odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije
in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih
proračunskih uporabnikih.
(3) Obseg sredstev se v primerih, ko
dolg do posameznega dolžnika neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna
ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz
prvega odstavka tega člena ne všteva.
36. člen
(izjema od obveznosti izterjave)
Postopkov izterjave za zneske, ki brez
obresti ne presegajo 100 eurov, ni potrebno izvesti za namenska sredstva EU in
sredstva slovenske udeležbe, kadar predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno,
to omogočajo.
37. člen
(posebnosti upravljanja prostih denarnih
sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, vključenih v
sistem enotnega zakladniškega računa)
Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF
lahko državni proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem
enotnega zakladniškega računa države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene
za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju.
38. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim
finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe Zakona o
upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 38/10,
18/11, 77/11 in 22/12) v letni program prodaje finančnega premoženja za
proračunski obdobji 2013 in 2014 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih
knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov.
(2) O prodaji in drugih oblikah
razpolaganja s premoženjem države iz prejšnjega odstavka vlada poroča Državnemu
zboru Republike Slovenije v poročilu po zaključku posameznega koledarskega
leta.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA
SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
39. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2013 in
2014)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad
prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v
računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja
se država za proračun leta 2013 lahko zadolži do višine 4.077.187.121 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad
prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v
računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja
se država za proračun leta 2014 lahko zadolži do višine 3.134.228.727 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko
minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za
finance, pisno pooblasti, odloča o sklepanju poslov iz 3. točke šestega
odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek minister,
pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno
pooblasti, o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena za namen
financiranja primanjkljaja oziroma odplačila glavnic dolga proračuna države,
odloča na podlagi letnega programa financiranja, ki ga sprejme vlada.
(5) Ne glede
na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju
poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in
upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine
zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme
vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(6) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega
člena se ne štejejo:
1.     
zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov,
2.     
prevzem dolga in
3.     
izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo
pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga
proračuna države, ali izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se
začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za krepitev
stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za
krepitev stabilnosti bank. Kot začasni prenos vrednostnih papirjev se šteje, če
se prejemnik s pogodbo zaveže, da bo še pred dospelostjo vrednostnih papirjev
izdajatelju vrednostnega papirja vrnil enako število vrednostnih papirjev iste
serije in da bo izdajatelju vrednostnega papirja najkasneje v treh delovnih
dneh od prejema vrnil vsak znesek obresti ali drug donos, ki ga je prejel iz
naslova vrednostnega papirja oziroma bi ga prejel, če bi bil njegov imetnik.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se v
obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga
država prejme na podlagi pogodbe iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(8) Če se zaradi neizpolnitve pogodbenih
obveznosti, določenih v pogodbi iz 3. točke šestega odstavka tega člena,
spremeni stanje dolga države, se te spremembe izkazujejo samo v bilanci stanja.
(9) Skupni nominalni znesek dolžniških
vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena,
ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma
odplačilo glavnic dolga proračuna države, ne sme presegati 1.000.000.000 eurov.
(10) Skupni nominalni znesek dolžniških
vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena,
ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za
krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ne sme presegati skupnega nominalnega
zneska dolžniških vrednostnih papirjev Družbe za upravljanje terjatev bank, d.
d., ki jih banke ali hranilnice prenesejo državi za čas trajanja prenosa.
(11) Ne glede
na prvi, drugi in šesti
odstavek tega člena se lahko država v letih 2013 in 2014 dodatno zadolži za
potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine
70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem
zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
(12) Poleg
zadolževanja za namene prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom
81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih
dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen
ne sme presegati zneska 1.800.000.000 eurov.
(13) Poleg
zadolževanja za namene iz prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu z zakonom, ki ureja
ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, dodatno zadolži za
namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Največji obseg dodatne
zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.000.000.000 eurov.
40. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema
enotnega zakladniškega računa države)
(1) Za učinkovito upravljanje
likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo,
pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu
in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema
enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna
države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega
odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je
vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan
izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
41. člen
(obseg poroštev države za leti 2013 in
2014)
(1) Obseg novih poroštev države,
izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih
oseb, v letu 2013 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.500.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države,
izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih
oseb, v letu 2014 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.500.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali
posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z
državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
42. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in
poroštev države)
Unovčena poroštva se plačajo v breme
finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za
plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva,
pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta
neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo
opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
43. člen
(obseg zadolževanja in poroštev posrednih
uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države v
letih 2013 in 2014)
(1) Posredni uporabniki proračuna
države in nefinančne družbe v katerih ima država prevladujoč vpliv se v letu
2013 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do
skupne višine 900.000.000 eurov.
(2) Posredni uporabniki proračuna
države in nefinančne družbe v katerih ima država prevladujoč vpliv se v letu
2014 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do
skupne višine 800.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega
odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic
zadolžitev v koledarskem letu.
(4) Kot prevladujoč vpliv se šteje, če
je država 50% ali več lastnik premoženja družbe oziroma če država izvaja nadzor
nad poslovno politiko družbe.
44. člen
(največji možni obseg iz naslova
zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in
poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o
zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS,
št. 2/04 in 56/08 – ZSIRB; v nadaljnjem besedilu ZZFMGP) se za leto 2013
določi:
1.     
največji skupni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;
2.     
največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem
sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov, in
3.     
obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
312.969.454 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP
se za leto 2014 določi:
1.     
največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;
2.     
največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem
sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov in
3.     
obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
312.969.454 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in
drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 41. člena tega zakona.
6. VIŠINA POVPREČNINE
45. člen
(povprečnina in financiranje nalog in
programov glavnega mesta)
(1) Povprečnina, ki pripada občinam v
skladu z ZFO-1, znaša:
-       
za proračunsko leto 2013: 536,00 eura,
-       
za proračunsko leto 2014: 536,00 eura.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6.a
člena Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 22/04 in
110/09, v nadaljnjem besedilu: ZGMRS) v letih 2013 in 2014 pripada mestni
občini za financiranje nalog in programov, s katerimi v okviru svoje
pristojnosti v skladu s 6. členom ZGMRS zagotavlja pogoje za delovanje organov
in organizacij ter predstavništev iz 1. člena ZGMRS, 0,58% dohodnine vplačane v
predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračunava dohodnina.
46. člen
(zagotavljanje sredstev občinam za
sofinanciranje investicij)
(1) Ne glede na 21. člen ZFO-1 se v
letu 2013 in 2014, iz državnega proračuna ne zagotovi sredstev za
sofinanciranje investicij tisti občini, ki zamuja z dinamiko črpanja odobrenih
sredstev strukturne in kohezijske politike za več kot eno leto in je iz tega
razloga utemeljeno pričakovati, da projekta ne bo mogoče zaključiti do roka,
določenega za dokončanje projekta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
sredstva za sofinanciranje investicij v skladu z 21. členom ZFO-1 zagotovi
tisti občini, ki zamuja z dinamiko črpanja odobrenih sredstev strukturne in
kohezijske politike za več kot eno leto, če odstopi od pravice do pridobitve
sredstev sofinanciranja strukturne in kohezijske politike.
(3) Tisti občini, ki ne zagotovi
vračila namenskih sredstev EU ali namenskih sredstev donacij finančnih
mehanizmov v skladu s 33. členom tega zakona, do vračila teh sredstev, pravica
do sredstev za sofinanciranje investicij po 21. členu ZFO-1, ne pripada.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE
47. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni in posredni uporabniki morajo
izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja
zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo
izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne
pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na
postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
48. člen
(priprava finančnih načrtov uporabnikov
proračuna)
(1) Predlagatelji finančnih načrtov
proračuna države morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne
prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih
načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti
v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba
posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa drugače.
(2) Predstojnik neposrednega
uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz
svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov
posrednih uporabnikov. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih
uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti
usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom,
pristojnim za finance ter posredovana posrednim uporabnikom proračuna v 15 dneh
po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev
tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora
predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine posrednemu
proračunskemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
(4) Predstojnik
neposrednega uporabnika proračuna države mora pri določitvi obsega sredstev za
stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti,
da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna države iz njegove
pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev
tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega
uporabnika.
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni
načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z izhodišči iz
drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni
uporabniki državnega proračuna in tisti posredni uporabniki občinskih
proračunov, ki se v pretežnem delu financirajo iz proračuna države, posredovati
sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu
najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka
tega člena.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in
predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati
sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu,
če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je
ustanovitelj občina, najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega
oziroma tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in
predpisov morajo posredni uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračunov
občin, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje
občinski upravi najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena.
(9) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni
uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med letom
prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov izdatki za blago
in storitve do višine 2 % obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.
(10) Ne glede
na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt
posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za
sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z
izhodišči vlade oziroma župana.
(11) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno
ministrstvo ali občinska uprava v 30 dneh po prejemu finančnega načrta v
soglasje, soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v
skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 30 dnevnega
roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 % realiziranih
izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
48.a člen
(prekoračitev obsega sredstev za stroške
dela)
(1) Ne glede na prvi odstavek 48. člena
tega zakona predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo
obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za
obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali
donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deveti odstavek 48. člena
tega zakona uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni
uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko
prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU,
namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi
njihovega finančnega načrta.
49. člen
(finančni načrt ZPIZ in ZZZS)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) in ZZZS morata pri pripravi
finančnega načrta upoštevati temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za
pripravo državnega proračuna.
(2) ZPIZ in ZZZS morata svoje finančne
načrte, skladne s prejšnjim odstavkom, posredovati v soglasje Vladi Republike
Slovenije najkasneje v 30 dneh po objavi proračuna države v Uradnem listu
Republike Slovenije.
50. člen
(črtan)
51. člen
(polletno poročilo)
(1) Posredni uporabniki proračuna
države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta
tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno
poročilo.
(2) V
polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se izkazujejo:
-       
podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
-       
podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju
januar–junij tekočega leta in
-       
ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
(3) Če iz
ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni
proračunski uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad
prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika
proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski
načrt, ki vsebuje ukrepe s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika
izravna do konca tekočega leta.
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba
posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem
uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za
njegovo finančno poslovanje.
52. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
50. in 63. člena tega zakona opravljajo inšpektorji za plače v javnem sektorju.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
47. in 48. člena tega zakona opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije
za nadzor proračuna.
8. USKLAJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI
53. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti
v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega
sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki
jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki
državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in
javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene
v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki
jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta,
se lahko valorizirajo na način in do višine kot sta določena s Pravilnikom o
načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah
dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
9. POSEBNE DOLOČBE
54. člen
(prenehal
veljati)
55. člen
(višina prispevka za programe RTV
Slovenija)
(1) Mesečni
prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:
1.     
za zasebno rabo:
a)   
zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske
sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma
televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine,
12,75 eura;
b)   
če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih
sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih
programov, plačuje 3,77 eura;
c)   
prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe,
državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike
posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno
osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2.     
za javno rabo:
a)   
pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike
v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična
naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi,
plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni
mesečni prispevek v višini 36,13 eura, v primeru večjega števila takih
poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 %;
b)   
če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima
pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša
pavšalni mesečni prispevek 13,54 eura;
c)   
hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih
sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v
hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 54,19 eura, za vsak
nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,69 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem
mesecu ne doseže 60 % zasedenosti
kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega zneska prispevka za te
mesece.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki
ureja davčni postopek, se mesečni prispevek obračunava v višini, določeni s tem
zakonom.
56. člen
(zbiranje in odvajanje sredstev iz
koncesijske dajatve v proračunski sklad)
(1) Osnova za obračun koncesijske
dajatve iz prvega odstavka 130. člena ZUJF je fakturirani prihodek od
dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli
mesec. Organizacije oziroma delodajalci iz prvega odstavka 130. člena ZUJF
izračunajo del koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij na obračunu, ki
ga davčnemu organu predložijo najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
Obračunana sredstva iz dela koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij
morajo omenjene organizacije plačati v Proračun Republike Slovenije, za
proračunski sklad po 129. členu ZUJF na dan predložitve obračuna davčnemu
organu.
(2) Podrobnejša navodila za obračun in
plačilo dela koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka predpiše minister,
pristojen za finance, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
57. člen
(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem
sredstev iz koncesijske dajatve)
(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem
dela koncesijske dajatve iz prvega odstavka 56. člena tega zakona opravlja
Davčna uprava Republike Slovenije.
(2) Glede vprašanj postopka in
pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem poglavjem zakona, se uporabljajo
določbe zakonov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.
58. člen
(predložitev premoženjskih bilanc)
Ne glede na drugi, tretji, četrti in peti
odstavek 93. člena ZJF, za leto 2013 neposredni in posredni uporabniki proračunov,
premoženjsko bilanco predložijo Agenciji za javnopravne evidence in storitve.
59. člen
(usklajevanje pokojnin in drugih
prejemkov)
Pokojnine in drugi prejemki, priznani na
podlagi pravic iz 4. in 431. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –
ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 40/11
– ZSVarPre-A, 94/11 – odl. US in 105/11 – odl. US; v nadaljnjem besedilu:
ZPIZ-1), ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, se, ne glede na določbe
150.a in 150.b člena ZPIZ-1, do 31. decembra 2014 ne uskladijo, razen če
nov sistemski zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne določa
drugače.
60. člen
(prenehal
veljati)
60.a člen
(stopnji davka na dodano vrednost)
(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena
Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1)
se, od vključno 1. julija 2013 dalje, davek na dodano vrednost (v nadaljnjem
besedilu: DDV) obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od
davčne osnove po ZDDV-1.
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena
ZDDV-1 se, od vključno 1. julija 2013 dalje, DDV obračunava in plačuje po nižji
stopnji 9,5 % od davčne osnove po ZDDV-1.
(3) Za opravljen del dobave blaga ali
storitev, katerih del je opravljen pred 1. julijem 2013, preostali del pa po
tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo blaga ali storitev
po stopnjah DDV, določenih s tem zakonom. Ne glede na prejšnji stavek pa davčni
zavezanec lahko na dan 30. junija 2013 od delnih dobav blaga ali storitev,
opravljenih pred 1. julijem 2013, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1.
julijem 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. julija
2013.
(4) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem
2013 prejme celotno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti
opravljena po tem datumu, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem
2013.
(5) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem
2013 prejme delno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti
opravljena po tem datumu, od zneska prejetega predplačila obračuna DDV po
stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013, od preostalega zneska za plačilo pa
po stopnjah, ki veljata od 1. julija 2013 dalje.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka
tega člena se smiselno uporabljata tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil
za dobave blaga ali storitev, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki
kot plačniki DDV.
61. člen
(evidence o naložbah)
(1) Upravljavci, ki upravljajo z
naložbami države in občin, vodijo podatke o obsegu posamezne naložbe v
posamezni pravni osebi, času pridobitve naložbe, njenem upravljanju in
razpolaganju z njo.
(2) Naložba v pravni osebi je lahko
posredna ali neposredna. Neposredna naložba je naložba, ki jo ima država ali
občina v posamezni pravni osebi. Posredna naložba je naložba, ki jo ima pravna
oseba, nad katero ima država ali občina neposredno ali posredno prevladujoč
vpliv, v drugi pravni osebi in vseh naložbah teh pravnih oseb.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance,
vodi centralno evidenco naložb za potrebe priprave in izvajanja predpisov ter
poročanja mednarodnim finančnim institucijam in organizacijam. Centralna
evidenca se vodi v informacijskem sistemu, v katerem se zagotavlja tudi
informacijska podpora za izvajanje zakona, ki ureja preglednost finančnih
odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti. Centralna evidenca
vsebuje, poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, tudi podatke o lastnikih
(ime in priimek oziroma naziv, naslov oziroma sedež, matična številka in davčna
številka), lastniških deležih v pravnih osebah v neposredni ali posredni lasti
države oziroma občine ter podatke o posamezni pravni osebi.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance,
vodi centralno evidenco neposrednih in posrednih naložb iz podatkov:
-       
ki jih posredujejo posamezni upravljavci naložb;
-       
javnih registrov;
-       
pridobljenih od posameznih pravnih oseb, če se ugotavlja, ali ima država
ali občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv.
(5) Prevladujoč vpliv po tem členu ima
enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja preglednost finančnih odnosov in
ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(6) Upravljavci ministrstvu,
pristojnemu za finance, posredujejo podatke iz tretjega odstavka tega člena po
stanju na dan 31. decembra preteklega leta do konca meseca marca tekočega
leta za preteklo leto.
(7) Ministrstvo, pristojno za finance,
lahko zahteva dodatne podatke in dokumentacijo, iz katere izhajata obstoj in
višina naložbe.
(8) Ministrstvo, pristojno za finance,
in upravljavci naložb imajo pravico do neposrednega dnevnega elektronskega
pridobivanja podatkov o višini posamezne neposredne in posredne naložbe države
in občin v posamezni pravni osebi, iz:
-       
sodnega in poslovnega registra Slovenije in drugih evidenc, ki jih
vodijo pooblaščeni organi države;
-       
centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi
Centralna klirinško-depotna družba d.d. (v nadaljnjem besedilu: KDD);
-       
delniških knjig, ki jih vodi KDD, druga pooblaščena organizacija ali
posamezna delniška družba sama.
(9) Upravljavci naložb lahko pridobijo
podatke iz prejšnjega odstavka samo za namene upravljanja in spremljanja
neposrednih in posrednih naložb države ali občin.
(10) Minister, pristojen za finance
lahko podrobneje določi način pridobivanja podatkov za vodenje evidence o
neposrednih in posrednih kapitalskih naložbah države in občin.
62. člen
(zagotavljanje sredstev ZPIZ)
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena
Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega
zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe (Uradni list RS, št.
79/10 in 26/11) mora Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, d.d., na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije ZPIZ zagotoviti
razliko, če izdatki ZPIZ presegajo prihodke iz prispevkov za obvezno
zavarovanje in za ta namen načrtovani obseg sredstev v proračunu države, vendar
največ do višine sredstev, ki jih Kapitalska družba pokojninskega in
invalidskega zavarovanja dobi od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti.
(2) Kapitalski družbi pokojninskega in
invalidskega zavarovanja pripada 10% kupnine od prodaj kapitalskih naložb v
državni lasti.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko s
sklepom določi, da Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja
pripada večji delež kupnine od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti, kot
je določen v prejšnjem odstavku, če je to nujno za ohranitev kapitalske
ustreznosti te družbe.
62.a člen
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim
uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni
povezana z delom)
(1) Funkcionarjem za čas odsotnosti z dela
zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki
bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila
je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega
odstavka pripada tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače
za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s
kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan uveljavitve tega
zakona, določena drugače.
62.b člen
(regres za letni dopust za leto 2014)
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki
so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 50.
in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja,
Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08,
3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12,
40/12 in 22/13; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za javni sektor) in
kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014 izplača regres za letni
dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki
so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa uvrščeni:
-       
do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 eurov;
-       
od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku
484,40 eurov;
-       
od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346
eurov;
-       
od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100
eurov.
(3) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki
so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 51.
ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna
razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti
in poklicev za leto 2014 ne izplača regres za letni dopust.
(4) Regres za letni dopust se javnim
uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2014.
(5) Plačni razred za določitev višine
regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni
razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan
v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar
na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v
katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni
razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo
za mesec pred mesecem izplačila regresa.
62.c člen
(izplačilo razlike zneska regresa za letni
dopust za leto 2012)
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki
jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan v skladu s prvim in
drugim odstavkom 176. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list
RS, št. 40/12), se pri plači za mesec maj 2013 izplača razlika med že
izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov
z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izplačila plače za mesec april 2012
oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do
dne izplačila te razlike ter zakonske zamudne obresti v zvezi z že izplačanim
regresom za letni dopust za leto 2012 za čas od dne izplačila plače za mesec
april 2012 oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto
2012 do dne izplačila tega regresa.
(2) Zamudne obresti iz prejšnjega odstavka
se obračunajo od neto dohodkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Zamudne obresti iz prvega odstavka tega
člena so oproščene plačila dohodnine.
(4) Pri odmeri dohodnine na letni ravni se
pri dohodku iz delovnega razmerja v višini razlike med že izplačanim regresom
za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov, kot je določen v
prvem odstavku tega člena, upošteva povprečenje v skladu s prvim odstavkom 120.
člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12).
62.č člen
(napredovanje javnih uslužbencev in
funkcionarjev)
(1) Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a in 40/12 – ZUJF) in
na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov
in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za
napredovanje v letu 2014, v letu 2014 ne napredujejo v višji plačni razred in
ne napredujejo v višji naziv.
(2) Leto 2014 se ne šteje v napredovalno
obdobje za napredovanje v višji plačni razred.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2014 pridobijo naziv ali višji
naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom,
če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na
delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega
sklepa pogodbo o zaposlitvi.
62.d člen
(napredovanje v višji plačni razred in
višji naziv)
(1) Ne glede na prvi odstavek 163. člena
Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 –
ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US; v nadaljnjem besedilu
ZUJF), 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,
št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 –
ORZSPJS49a in 40/12 – ZUJF) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter
določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki
so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred in niso pridobili pravico do
plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobijo pravico do plače v skladu z
višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014.
(2) Ne glede na drugi odstavek 163. člena
ZUJF javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v
naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s
pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim
nazivom ali višjim nazivom s 1. aprilom 2014.
63. člen
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v
primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
63.a člen
(posebna ureditev glede na 245. člen
ZPIZ-2)
Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) je lahko v
letih 2013 in 2014 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o
kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list
RS, št. 126/03), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v
posameznem koledarskem letu, nižji od 240 eurov.
63.b člen
(finančni inženiring)
Z ukrepom finančnega inženiringa iz petega
odstavka 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 –
uradno prečiščeno besedilo in 14/13 – popr.) država zagotavlja del sredstev
tudi za investicije in obratna sredstva.
10. KAZENSKE DOLOČBE
64. člen
(sankcije za prekršek)
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali
občine, če:
-       
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma
tretjega odstavka 48. člena tega zakona;
-       
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega
zakona;
-       
ravna v nasprotju s 47. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na
plačnih kontih;
-       
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-       
ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 51. člena
tega zakona.
65. člen
(razrešitev odgovorne osebe posrednega
uporabnika proračuna)
(1) Vlada
oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši
odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
-       
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 48. člena tega
zakona;
-       
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega
zakona;
-       
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-       
je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je
presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna
oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne
osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo,
županu pa občinska uprava.
(3) Če je odgovorna oseba posrednega
uporabnika proračuna države ali občine oseba, za katero razrešitev ni pristojna
vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe
posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njegovo imenovanje.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314 (Uradni list RS, št. 104/12)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»11. PREHODNE DOLOČBE
66. člen
(prenos zbranih
sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za
razvoj kadrov in štipendije do 31. januarja 2013 pripravi obračun zbranih
sredstev iz koncesijske dajatve. Pri tem upošteva obračune organizacij oziroma
delodajalcev iz prvega odstavka 130. člena ZUJF, izvedene do 18. decembra
2012.
(2) Javni sklad Republike Slovenije za
razvoj kadrov in štipendije zbrana koncesijska sredstva v roku 8 dni od priprave
obračuna iz prejšnjega odstavka nakaže v proračun Republike Slovenije za
proračunski sklad iz 129. člena ZUJF.
67. člen
(financiranje
Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence)
Do spremembe Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11 in 57/12)
v delu, ki ureja financiranje Javne agencije Republike Slovenije za varstvo
konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija), se agencija financira na način,
kot je z javnofinančnimi predpisi določen za financiranje organov v sestavi
ministrstev.
68. člen
(centralna
evidenca o kapitalskih naložbah)
(1) Centralna evidenca iz tretjega
odstavka 61. člena tega zakona se v informacijskem sistemu vzpostavi najkasneje
do konca leta 2014. Do vzpostavitve informacijskega sistema, ministrstvo,
pristojno za finance, vodi centralno evidenco kapitalskih naložb v skladu s 61.
členom tega zakona na podlagi podatkov, ki jih upravljavci podatkov posredujejo
v elektronski obliki.
(2) Do vzpostavitve centralne evidence
na podlagi avtomatske povezave med informacijsko podporo ter evidencami in registri
za prenos podatkov iz petega odstavka 61. člena tega zakona, ministrstvo,
pristojno za finance, pridobiva podatke od upravljavcev zbirk podatkov dnevno v
skladu s pogodbo, ki se sklene med Ministrstvom za finance in posameznim
upravljavcem zbirk podatkov.
12. KONČNA DOLOČBA
69. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati 131., 132., 160., 161., 191. člen, prvi odstavek 192. člena
in 194. člen ZUJF, uporabljajo pa se do 31. decembra 2012.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
za dokončanje postopkov odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti,
začetih do začetka uporabe tega zakona, uporabljajo 191. člen, prvi odstavek
192. člena in 194. člen ZUJF.
70. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2013, razen 8., 48. in 63. člena tega zakona, ki se začnejo
uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314-A
(Uradni list RS, št. 46/13)
vsebuje naslednje končne določbe:
»KONČNE DOLOČBE
15. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-       
198. in 248. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS,
št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12 in 25/13 – odl. US), in
-       
Uredba o določitvi osnove in višine nadomestila plač za čas odsotnosti z
dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (Uradni list RS, št.
97/03).
16. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon. Do začetka
uporabe tega zakona se uporabljajo dosedanji predpisi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 62.d
člen zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.

Zakon o štipendiranju – ZŠtip-1 (Uradni list
RS, št. 56/13)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 34. člena zakona določa:
»Drugi odstavek 34. člena zakona se uporablja do začetka
uporabe tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»125. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2014.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314-B
(Uradni list RS, št. 61/13)
črta 67. člen zakona:
»67. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314-C
(Uradni list RS, št. 82/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije
za leti 2014 in 2015 – ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13)
v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti zakona določa:
»Predpisi iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»79. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2014.«.

Zakon o davku na nepremičnine – ZDavNepr
(Uradni list RS, št. 101/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»34. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2014.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – ZOPSPU-A (Uradni
list RS, št. 111/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 
(2) Druga alineja tretjega odstavka 25.
člena ter tretji odstavek 26. člena zakona se začneta uporabljati 1. januarja
2015.«.